Megla se spušča na moje srce
Ne vidim več ljubezni ,tudi tebe ne
Kam je šlo vse veselje,ki nosil sem ga?
Ubil sem ga v sebi,otroka srečnega.

Čakal sem sonce,da posije v dlan
A vidim le mrak in temo dan na dan
Obraz si zakrivam z črno dlanjo
Padam v temo s spomini na njo.

Kaj je ljubezen,kje je ves ta raj?
Sprašujem se, ko jokam zdaj
Mi solza ljubezni iz srca kaplja
Črno dlan očisti,me z radostjo navda.

Imejmo sanje a ne verujmo vanje
Verjemimo v ljubezen,te niso sanje
Je le zaklad ,ki v nas večno spi
Čaka,da v nas samih se prebudi.

Iščem jo iščem; le kje ona spi?
Jo iščem tam v temi,kjer je ni
Le kam so jo skrili ,ta prečudoviti cvet?
Mogoče je v tebi,rad začutil bi jo spet.