Ne vem, če je dovolj-
reči da te ljubim.

Kaj naj ti dam,
kaj naredim?

Morda je najbolj prav,
da se zaprem,
v svoj svet zbežim.

Tu je mraz, puščoba, nič,
ni smeha, ni ugodja, ni zgodbe.
Vse sonce, spokoj in radost -
je na tvojem koncu.

Če nisi srečen, bodi ti-ti in jaz-jaz.
Ko sva skupaj, sva ENO, sva MIDVA.

Zdaj mi je jasno,
zakaj rečejo, da ima ljubezen trnje.

Tako predan Ljubezni,
tako prežet s Prisotnostjo,
ugotoviš, da
si brez Njega nič, le lupina.