Letenje z letali že dolgo ni več romantično ali ekskluzivno. Zaradi novih varnostnih ukrepov je predvsem zelo stresno in naporno. Letenje v kraje, ki so oddaljeni manj kot 500 kilometrov, velja danes za obliko mazohizma, saj skupaj z varnostnimi pregledi, zgodnjim vpisovanjem na let in bolj kot ne nujnimi postopki z oddajo in prevzemom prtljage običajno traja dlje kot vožnja z avtomobilom.

Žal ostaja letenje v bolj oddaljene kraje še vedno edina časovno sprejemljiva oblika potovanja. Vendar se je treba nanjo leta 2007 temeljito pripraviti.

Prihod na letališče načrtujte vsaj dve uri pred predvidenim odhodom letala. Letalske družbe sicer potnike opozarjajo, da naj bodo na letališču eno uro pred odhodom letala, vendar vam lahko gre ob prometnih konicah (na primer med šesto in osmo zjutraj) pošteno za nohte. In nervoza, ker se vam nekoliko mudi, ter potenje zaradi živcev vam lahko v poznejših fazah postopka (če vas na račun treh kapelj potu policist na primer osumi zlih namenov) hodita hudo narobe. Vzemite si torej čas in na letališču raje spijte zelo drago kavo in preberite časopis.

Oddajte čim več prtljage, da boste potovali praznih rok. Ne trudite se nositi stvari v potniško kabino. Tudi če vam uspe mimo varnostnega pregleda, boste na letalu zaradi drugih neobzirnih potnikov, ki v kabino nosijo opremo za štirinajstdnevni safari v Keniji, težko našli prostor za kaj več kot mini fotografsko torbo. Stvari, ki jih vzamete s sabo v kabino, naj bodo omejene na minimum (zobna ščetka, mini zobna pasta, osvežilni robček, majhen fotoaparat, rezervne spodnjice in nogavice, ki jih boste potrebovali, ko vam bodo na poti izgubili prtljago, in prenosnik, če ga potrebujete). Ne pozabite na prozorno vrečko z mehanizmom, ki omogoča ponovno zapiranje, v katero morate shraniti vse tekočine ali paste. Tudi eno samo, sicer si boste zobe po deseturnem poletu na stranišču v Chicagu drgnili "na suho".

Ne nosite širokih hlač, majic ali plaščev. Takšna oblačila kar kličejo po neprijetnem otipavanju na posebej za to odmerjenih, običajno nič kaj diskretno odmaknjenih prostorih. Potujte oblečeni poletno, po možnosti v mokasinih ali japonkah, četudi je zunaj mraz. Na cilju lahko še vedno iz oddanih kovčkov (če jih na poti ne izgubijo) vzamete nogavice in zaprte čevlje, v japonkah pa ste videti bolj tu- in manj tero-rist.

Pred prehodom skozi magnetna vrata temeljito premislite, ali ste res odstranili vse kovinske predmete: ključe (tudi avtomobilske), pas, uro, nakit, masivna očala, čevlje s kovinsko kapico, lasne sponke in podobno. Preverite dvakrat, sicer vam otipavanje ne uide.

Na rentgenski trak zložite čim več. Prenosnik mora iz računalniške torbe. Vrečko s tekočinami, geli in pastami vzemite iz torbe, sicer vam bodo v rokavicah brskali po njej in po možnosti po zaslonu fotoaparata polili najljubši parfum - zapakiran v manj kot stomililitrski steklenički. V ZDA sezujte čevlje, da vam tudi te prežarčijo.

Baterije računalnika in digitalnega fotoaparata imejte vedno polne. Ni malo varnostnikov (policistov, strokovnjakov za prometno varnost, posebnih agentov...), ki jih bo zanimalo, ali naprave res delujejo. Morda boste morali zagnati Okna ali posneti fotografijo. Če naprava ne bo delovala, bo romala v koš.

In ko boste mimo vseh varnostnih kontrol, še vedno niste povsem varni. Lahko vas pregledajo tudi nenapovedano, tik pred vstopom v letalo. Če ste zelo sumljivi (ali pa imate zgolj tuji priimek), tudi z rektalno sondo.

Pa srečno pot!

Denis Oštir
www.dnevnik.si