Piše: Renata Bokan

Sedela sem nedaleč stran od mize, kjer so se pogovarjali člani družine: oče, mati in najstniška hči. Pritegnila me je vsebina njihovega pogovora, ki je na trenutke presegel običajno glasnost, tako da ni bilo težko prisluhniti. Hči je glasno protestirala nad odločitvijo staršev, da počitnice ponovno preživijo v kraju, kamor zahajajo že več kot 10 let. Starša sta svojo odločitev podkrepila z več argumenti, med katerimi je bil slišati tudi, da je kraj lep in da je vse zelo čisto, da poznajo ljudi, s katerimi bodo skupaj, da vedo, kaj lahko pričakujejo in česa ne in da bo za vse najmanj naporno, če se ponovno odločijo tako kot običajno. Hči je situacijo videla drugače. Zatrjevala je, da je vsako leto bolj dolgočasno biti v istem kraju, da si želi videti kaj novega in spoznati nove ljudi, da se ji zdi, kot da to niso prave počitnice, ker je vse je predvidljivo, in da se počitnic v tem kraju sploh ne veseli.

"Aha, takole se bije bitka med starim in novim," sem pomislila. Na eni strani stabilni in močno ukoreninjeni vzorci in na drugi strani duh zdravega uporništva. Kako se je pogovor končal, ne vem, le slutim lahko, kdo je bil močnejši.

Kaj so življenjski vzorci?
Seveda življenjski vzorci ne določajo zgolj našega fizičnega življenja kot je izbira počitnic, dnevna rutina in podobno. Obsegajo tudi čustvene in miselne razsežnosti naše osebnosti. Svoje čustvene vzorce lahko najbolj izrazito prepoznavamo v odnosih z drugimi ljudmi, na primer: kako se odzovemo na kritiko, poraz, uspeh, kakšna je naša sposobnost ustvarjanja in negovanja bližine z drugimi ljudmi, kako reagiramo, ko nas je strah ali nas preplavi jeza. V sklop življenjskih vzorcev sodijo tudi naše predstave in vrednote, po katerih živimo. Pravzaprav so življenjski vzorci preplet naših navad, čustvenih odzivov in prepričanj, po katerih živimo.

Vzorci kot avtomatizmi.
S samimi življenjskimi vzorci ni nič narobe, potrebujemo jih. Lahko nam pomagajo, da usmerjamo svoje življenje proti zastavljenim ciljem. Koristni so vsi tisti vzorci, ki nudijo oporo pri razvoju, skozi katere lahko izražamo sebe in ne škodijo drugim. Pri tem ni toliko pomembno, kdaj smo takšne vzorce pridobili, v otroštvu ali kasneje.

Močan in pogosto negativen vpliv na naše življenje imajo tisti vzorci, ki so že nekako avtomatični. To pomeni, da se ne sprašujemo več, zakaj nekaj počnemo in ne preverjamo, ali je naše razmišljanje oziroma delovanje res najbolj primerno, ali res izhaja iz nas. Ljudje smo nagnjeni k temu, da bi stvari prepustili avtomatizmom, ker je tako najbolj preprosto. Avtomatično ravnanje in odzivanje pa ni nujno ustrezno neki situaciji, v kateri smo se znašli. Sčasoma lahko ugotovimo, da sploh ne živimo zares iz sebe, temveč se zdi, da smo izgubili sebe v množici vzorcev.

Ko nas življenje duši
Takšno programirano življenje, ki ga vodijo naši neozaveščeni vzorci, ima svoje posledice. Pojavi se občutek, da življenje drsi mimo nas, da nismo zares v središču življenja. Namesto nas živijo naša prepričanja in predstave. Ujeti v življenjske navade se zmoremo le še odzivati na impulze iz okolja in ne več zares polnokrvno čutiti in presojati. Nezadovoljstvo s sabo in življenjem se stopnjuje, čutimo nemoč, da bi karkoli spremenili. Kot da bi otopeli v toku dogodkov in lastnem doživljanju. Sprašujemo sem, kam se je izgubilo veselje, navdih, radovednost, volja. Smo izgubili stik z lastno življenjsko silo? Da, največkrat nam simptomi, ki so opisani, govorijo o tem, da je naša življenjska energija blokirana, ujeta v vzorce, predstave, klišeje, prepričanja, inercijo in še kaj.

Osvobodimo življenjsko energijo
Ljudje se počutimo dobro takrat, kadar se naša življenjska energija pretaka skozi celotno bitje, od duše do fizičnega telesa in obratno. Če pa se ta ista energija ujame v čustveno miselne vzorce, ki so za naš razvoj neustrezni, se življenjska energija in volja naše duše le s težavo izražata na fizični ravni. Ko ugotovimo, da nas določen vzorec utesnjuje, smo že na dobri poti k spremembi. Pri tem ne gre nujno za spreminjanje ali celo uničenje obstoječih vzorcev. Ni vse v starih vzorcih slabo in vse v novih dobro. Črno belo gledanje je lahko le še en neustrezen vzorec, ki je trenutno precej prisoten v naši deželi. Bistveno je, da v vzorce, ki jih uporabljamo, prenesemo čim več sebe, čim več svoje lastne volje in prepoznanj.

Pa uspešno prevetritev vaših življenjskih vzorcev vam želim!

Renata Bokan

Vir: www.cdk.si/sci