Ko joka nebo jaz jokam z njim
In ko sonce posije se dneva veselim
Takrat se zavem ,da spet živim.
Hodil sem po mraku nevednosti
Iskal nekaj,kar še vedno daješ mi.
Je to ljubezen ali prijatelstvo?
Saj ni važno kaj je, samo da je lepo.
V večerih mrzlih,ko sam sem spet
Ko sneg pada in v daljavi sišim tvoj šepet .
Takrat vem ,da spet name misliš ti.
Danes sem zopet sanjal tebe
Bila si ista ,kot tiste mrzle noči,modrih oči
S kapo, ki dišala je po tebi -takrat začutil sem te zadnjikrat

Kaj lahko še čutim v sebi ,če ničesar več ni?
Kam so šle vse te besede,dotiki nežnosti?
Vendar ni mi žal teh trenutkov,ki jih več ni
Čeprav sem imel te le toliko časa
Kakor se snežinka v dlani ,v vodo spremeni
In res takrat si me sprmenila v solzo
Solzo,ki nikoli ne izhlapi ,tako kot jo daš le ti.
Rad bi še enkrat vonjal tvoje mehke lase
Te stisnil k sebi objel te..rekel ljubim te.