Leto ki odhaja

naj te opominja,

da dobro vse ostane,

ko solzo smeh ujame.


Zaželi sanje si mogoče,

tudi tebe nekdo hoče,

da ti stisne toplo dlan,

te odpelje daleč vstran.

Si že letel skozi čas,

v ustih čutil pramen las?

Si snežinke kdaj preštel,

objet na jasi obsedel?


Leto ki prihaja

srčnost te naj navdaja,

prebudi lastno željo,

Angeli ne spijo in si to želijo.


Klavdija KIA Zbičajnik