Pozlačeno uho bi se rado dotaknilo glasu,
ki polni luni oči s pogledom poželenja.
Telo njenih sanj se oblači v noč
in spreminja robidnice v diamante.
Ko svetloba noči oslabi
in se sence umaknejo, tedaj spoznam
kaj je luna sanjala v mojih mislih,
ko je tehtala zaklade svoje luči v meni
z utežmi in merili, ki jih jaz še ne poznam.

Mehki obrisi segretih mesečevih kamnov
mi v srcu lupijo puščavske sledi,
ki vodijo do izvira hrepenenja
in do objema luninih svetlobnih rok.
Iz strahu pred spolnitvijo mojih želja
se je odpovedala nočnemu užitku
in sestopila na palubo sončne svetlobe.
V njej je utonila v vesoljno morje.

Njene sanje v meni so ostale praznih rok
in spoznanje se mi smehlja skoz jutranjo žemljo,
ki sem jo užila s slastjo in dotiki slovesa,
ko mi je luna predla želje.
Zvečer se znova vrnem v njeno telo,
da me bo znova rodila iz njenih sanj.
Medtem ko se naslanjam na komolec
nesnovnega zidu, ki ga je zidala vso noč,
občutim veselje njenega zakritega telesa
in sončni nasmeh dneva z obeti,
da se noč in njene sanje vrnejo vame.