|  Kokain je močan stimulans, ki deluje na možgane, zloraba te droge in s tem zasvojenost pa postajata vse večja družbena težava. Toda žal ni zdravil, s katerimi bi lahko zdravili zasvojenost oziroma predoziranje s to drogo, kot jih na primer poznamo pri zasvojenosti z opiati.
Težava pri zdravljenju kokainske zasvojenosti je tudi v tem, poudarjajo pri evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti EMCDDA, da si strokovnjaki še niso soglasni, kakšno zdravljenje je pri kokainu najprimernejše. Zdaj uporabljajo kombinacijo pristopov zmanjševanja škode, ko zasvojene učijo varnejšega uživanja droge, in vedenjske terapije.
Razvoj zdravila za kokainsko odvisnost zavira kompleksna nevrokemija, ki jo sproža kokain v možganih. A so v zadnjem desetletju možna zdravila vendarle preizkusili v nekaterih predkliničnih, pa tudi kliničnih raziskavah na ljudeh in rezultati so spodbudni.
Zdravilo naj bi bilo pravzaprav cepivo, ki bi spodbudilo imunski odziv telesa, tako da bi protitelesa, ki bi se ob tem razvila, zmanjšala količino kokaina, ki bi lahko vstopil v možgane. Tako se človek, ki bi zaužil kokain, ne bi mogel zadeti, saj mu droga ne bi več prinašala ugodja.
Nedavno so predstavili rezultate dveh kliničnih študij, ki ju je izvedlo eno od farmacevtskih podjetij, sofinanciral pa ameriški nacionalni institut za zasvojenosti z drogami NIDA. V prvi so raziskovali vpliv cepiva na dolgoletne uživalce kokaina, ki niso želeli zmanjšati uživanja te droge ali je niso hoteli prenehati uživati. Prostovoljci, ki so razvili zadostno količino protiteles v krvi, so poročali o zmanjšanju občutka zadetosti, ki so ga običajno občutili ob zaužitju kokaina. Poročali so tudi, da so precej zmanjšali količino droge, ki so jo uživali med trajanjem preizkusa.
V drugi raziskavi so opazovali učinek cepiva na 114 pacientov, ki so bili zaradi zasvojenosti s heroinom vključeni v program nadomestnega zdravljenja z metadonom. Cilj je bil, da ne jemljejo kokaina tri zaporedne tedne. Tega zahtevnega cilja pacienti, ki so imeli v povprečju za sabo 13 let uživanja kokaina, niso dosegli. Kljub temu so opazili določen napredek, saj je veliko pacientov brez kokaina zdržalo polovico dlje časa kot običajno ali celo več.
Heroinsko zasvojenost zdravijo z metadonom in drugimi zdravili s podobnim učinkovanjem, pri predoziranju pa lahko zasvojencu pomagajo z naloxonom, ki je protistrup in izniči učinke heroina.
www.dnevnik.si
|
NE ZAMUDITE
Bo kdaj na voljo cepivo proti kokainu
Prispeval/a: MC dne četrtek, 28. december 2006 @ 12:48 CET
Profitabilen človek je zasvojen in bolan človek!
Kakšna je razlika med narkomafijo in farmacevtsko industrijo ???
Bo kdaj na voljo cepivo proti kokainu
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 28. december 2006 @ 13:06 CET
lep pozdrav in vsem skupaj srečno novo 2007.
Miran.
Bo kdaj na voljo cepivo proti kokainu
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 28. december 2006 @ 17:25 CET
1. Duševno zdrav in uravnovešen človek ne uživa droge, zato cepiva proti droge ne
potrebuje.
2 Duševno zdrav in uravnovešen človek se ne posvečuje s samoušečnostjo obredju ekstremne krotitve telesa s posti in odtegovanjem, kar telo potrebuje, niti z razglašanjem s čim se hrani in s čim se zdravi, ker ta simptomatika ima vse elemente zasvojenosti. Niti svojega »prepričanja« ne vsiljuje drugemu.
Ko se celemu svetu sado-mazohistično kdo razkaže z zelenimi navadami in smisli vztrajanja na svojih pozicijah, n. pr. da naj ne bi bil ob pljučnici antibiotik potreben, sta njegova zasvojenost in umiranje lahko končana – njegovo samoposvetilo pa je vstajenje od mrtvih in ozdravitev v lastni lupini bivanja z izkušnjo trpežnega vztrajanja, ki je samo to in nič drugega, saj pljučnice brez antibiotikov verjetno ne bo mogel ozdraviti in tudi svoje beljakovinske podhranjenosti ne bo mogel odpraviti ter vzpostaviti ravnotežje v svojem imunskem sistemu. Biti sam sebi mučitelj in mučenec mora biti za nekatere zares fantastičen občutek! Ob tem pa bi bilo dobro, da druge, ki o tem ne govorijo in si take izkušnje ne želijo, pustiti pri miru.
Profitabilen človek je zasvojen in bolan človek!
1. Če bi bilo zares tako, da je profitabilen človek zasvojen in bolan človek, potem bi bila samozavestna prestolnica, v kateri se mnogi zasvajajo z delom in karierizmom ter »obolevajo s profitabilnostjo« prodajanja samega sebe za denar, ker hodijo v službo, mučilnica, ki grize in ščipa telesa in ista bi bila vsa histerija slovenskega podjetniškega bivanja, ena sama psihiatrična bolnišnica, v katerih posamezniki čakajo bolni na smrt zaradi zmedene pameti, ker zavestno nočejo postati izgubarji, temveč želijo delovati in živeti s profitom – dobičkom v žepu. Ekonomija pravi, da je podjetje z izgubo bolno, podjetje z dobičkom pa zdravo. Seveda profit človek rabi za življenje in ne samo za svojo krsto. Zmernost pa je zlato pravilo.
Kakšna je razlika med narkomafijo in farmacevtsko industrijo ???
Narkomafija je naklepno ilegalno dobičkonosno razpečavanje mamil, ki je kvalificirano kot kaznivo dejanje.
Farmacevtska industrija pa je nujno potrebno dobro za bolnike in je lahko tudi zlo. Koliko dobrega in zla bo posameznik zaužil in bil deležen pa je odvisno od njegovega zdravstvenega stanja in presoje njegovega položaja in odnosa do samega sebe. Koristi in stranski učinki zdravil pa so obrazloženi na certifikatu zdravila, natančneje pa na internetu. Vsi smo samo ljudje, ki si določamo pota in način življenja, kot nam ustreza. Posledice pa nosimo sami. Kakšen memento mori si bo človek izbral, je stvar njegove svobode in izbire. Tisti, ki bobnijo kot sodni dan proti lekarnam, so zaužili preveč zdravil in so postali skrajni in strahopetni, lahko tudi bolniki zaradi stranskih učinkov. Jaz skoraj nikoli ne zaužijem nobenega zdravila, ker tehtam med koristmi in škodljivostjo, sicer sem pa tudi na največ antibiotikov alergična, ker so mi jih zdravniki nekritično predpisovali in z atomsko bombo lovili zajca še pred leti. Če bi pa bilo nujno, da mi zdravilo reši življenje, bi zdravilo užila in bi bila hvaležna farmacevtski industriji in znanstvenikom, da so zdravilo iznašli. Za vse je treba imeti pravo mero. Lastna krivda je samo orodje, s katerim kaznuješ še druge, ki si tega ne zaslužijo. Ljudje moramo biti tudi sami svoji zdravniki.
Okrasite si svojo bolečino in zdravstvene težave z veseljem do življenja in lažje vam bo, manj zdravil boste potrebovali!
Bo kdaj na voljo cepivo proti kokainu
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 28. december 2006 @ 20:02 CET
"Vsak profitibilan človek je zasvojen in mora biti prostitut, če hoče imeti delo in dobiček oziroma profit. Vsak uravnovešen človek ti tako pove, v kolikor je odkrit in se spozna na ekonomijo in še bolj na dodano vrednost – ta je največja droga…"
Kaj pomeni beseda: "profit". Ta beseda po tehnikum terminus pomeni: dobiček, korist, presežno vrednost. Lahko bi pojem strokovno obrazložili na dolgo in široko.
Kaj pomeni beseda: "prostitut"? Ta beseda oziroma izpeljanka po slovaju pomeni: "prostituiranje" oziroma pomeni prodajati se za spolne namene in za grde posle. "Prostitut(ka)" pa pomeni: vlačuga, lovača, blodnica, pocestnica, lajdra, cipa, candra, lahkoživka, lotrica, nečistnica.
Zgornjo trditev bi lahko razumeli tudi tako, da bi napisali, da n. pr. vsak podjetnik, ki se bori za ustvarjanje dobička na trgu, da se mora prostituirati in da je le-ta vlačuga, lahkoživka in nečistnik.... Poznam veliko poštenih in delovnih pojetnikov, ki delajo od zore do mraka.
Nekaj se spoznam na ekonomijo in dodatno vrednost, saj sem položila kar nekaj izpitov na to temo in tudi v gospodarstvu sem tudi delala dolga leta. Ali so res ljudje, ki imajo delo in službo prostituti? Ali so podjetniki, ki delajo od zore in mraka prostituti? Marja, ne meči več takih ven! Saj niso vsi ljudje na tem svetu nepošteni in se ne bavijo vsi z mafijskimi posli.
Lepo te prosim Marja, vsaj premisli kar napišeš. Ali ne kupuješ vsaki dan kruh v pekarni, ki ga pečejo peki (n.pr. Pečjak nam nudi kar velik asortiman dobrot) in pri tem je logično, da pekarna ustvarja dobiček ali profit (presežno vrednost) za svoj podjetniški razvoj? In kdo bi odvažal smeti s konteinerjev, če jih komunala ne bi odvažala? Ali ne poslujejo vsa podjetja (razen javna) več ali manj po podjetniškem načelu ustvarjanja dobička v pogojih konkurence? Tako več ali manj posluje tudi farmacevtska industrija. Vsi pa proizvajajo tudi stvari, ki spodbujajo nakupe proizvodov, čeprav niso nujno potrebni in bi človeštvo lahko preživelo tudi brez njih. Pomembno je, da se potrošniki tega zavedajo in kupijo le tisto, kar resnično potrebujejo.
In tudi človek, ki hodi v službi je srečen, da ima delo, da dela za svojo korist in da ustvarja presežno vrednost. Po tvoji definiciji, bi kar vsi državljani ki delajo bili prostituti. Kam pa bi prišli?
LP Tatjana
Tudi velika in široka rit je dobra za profit
Prispeval/a: MC dne petek, 29. december 2006 @ 07:59 CET
Prav požeruhi in debeluhi so običajno tudi izvrstni potrošniki različnih farmacevtskih preparatov, kozmetičnih preparatov (s katerimi prikrivajo svojo groteskno izmaličenost), izvrstni odjemalci zdravstvenih storitev, veliki porabniki čistil, blaga, transporta, vode, energije na splošno - skratka presežni uničevalci dobrin in virov. Njihova poraba (prispevek k onesnaževanju in uničevanju planeta) nekajkrat presega povprečne potrebe (dejanske potrebe) in lahko tudi stokrat presega porabo revnih ljudi iz tretjega sveta, za katere milostno kupujejo Unicefove razglednice, jim pošiljajo "dobre" misli in kupujejo "fair-trade" spominke. Vsi ti »humanisti«, ki ob dobri kapljici in jedači razkazujejo svojo prešerno voljo, so dobre volje le toliko časa, dokler imajo poln vamp in so z opojnimi substancami (sedativi, alkoholom, živalskim adrenalinom) zazibani v prijetno razpoloženje. Ker sami brez takšnih substanc ne zdržijo niti en dan, so prepričani, da so takšne snovi življenjsko nepogrešljive, tiste, ki jih zavračajo, pa smatrajo za nekakšne askete, ki mučijo svoje telo in psiho.
Prav nobeno naključje ni, da so zamaščeni tudi liki Božička in Dedka mraza, ki prinašajo darove materialnega obilja. Značilen lik dobrodušnega debeluha je vseprisoten, še posebej v času, ko ljudje pospešeno nabavljajo "polnila" in "mašila" za svojo izpraznjenost. Tako je postalo tudi nakupovanje posebna oblike množične narkomanije. Profitabilen človek je izpraznjen človek, ki išče in nabavlja polnila za svojo prazno dušo, razširjen želodec, mehur in raztegnjeno črevo, ki ga ne more nikoli tako napolniti, da se ne bi mogel še malo razširiti.
V resnici najbolj množična narkomanija danes je uživanje mesa in sladkorja.
Nekaj tistih "pravih" narkomanov predstavlja le vrh ledene gore, ki je sestavljena iz množice debeluhov, ki so svoje do neprepoznavnosti izmaličene, zabuhle korpuse zgradili s pomočjo proteinov in maščob, ki so nastali v procesu klanja množice štirinožnih in dvokrilih "prijateljev", ki se na koncu zlijejo v eno skupaj z gospodarjem. Požrešnost je posebna značilnost humanizma, saj je človek v resnici edina požrešna živalska vrsta. Človeški razum, prignan do absurda, je adipoznost razglasil za normalnost, gibljivost, vzdržljivost in vitkost (ki je pri živalih v naravi samoumevna) pa je razglasil za čudaštvo in anomalijo.
Diagnoza
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 29. december 2006 @ 10:57 CET
Hipertrofija lastnega "jaza" in plazme besed.
Zanos, ki nosi v sebi seme pekla.
Razkrivanje trpljenja lastne subjektivnosti!
Kača, ki se hoče spremeniti v krasnega ptiča!
Diagnoza
Prispeval/a: MC dne petek, 29. december 2006 @ 13:10 CET
Srečno 2007!
Diagnoza
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 29. december 2006 @ 16:05 CET
Lep silvestrski večer!
Tatjana
Tudi velika in široka rit je dobra za profit
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 29. december 2006 @ 21:31 CET
Rada bi živela
Noč je, a bo dan, kmalu.
Zasijalo bo Sonce,
sončni žarek me bo nežno pobožal po prvm listu.
Rahlo, požgečkal me bo.
Dal mi bo energijo in začutila bom.
Začela bom še hitreje rasti.
V meni je inteligenca, odzivam se na okolico.
Čutim.
Ljubim, živim.
Spoznala sem nove oblike življenja.
Ne vidim jih in jih ne slišim...
vem da obstajajo, moje seme bo to vedelo.
Živim med sovrstnicami, vse smo zelene.
Zjutraj pade rosa... joj kako je prijetno.
Gneča je, rinemo se... ena drugi odžiramo...
Kaj? Prostor, svetlobo, hranilne snovi.
Čakam na to, da pride tisti ki se ima za odgovornega.
Vegetarijanec - Marko Črnigoj.
Odrezal me bo, izpulil. Vem da bo. Enako je napravil drugim.
Ne zaveda se, da čutim. Kako naj mu povem?
Zanj sem zgolj - vrtna solata.
(Iz nekega Dnevnika na spletnih straneh)