Piše: Jasta Prava

utrinki za otroke v manjših in večjih telesih
nastopajoči: srečne zvezde in vsi pridni in poredni otroci
namen: podpora pridnicam in porednicam, da ostanejo srečni-ce

sreča na nebu
na zemlji je sreča, ker je sreča na nebu. odkar so zvezde, ni več črnih noči. ni več takih, ki se jih otrok lahko boji. noči so lahko oblačne, celo deževne, črne pa niso več. zato tudi ljudje niso več črni in otroci sploh ne. ljudje niso temni, niso slabi. lahko so samo slabe volje, celo jezni so ali žalostni in včasih so nesrečni. takrat se grdo držijo in težko te objamejo. ne gledajo v nebo, sanjati so pozabili.

odkar obstajajo zvezde, se prav vsak lahko ozre v nebo, ki je darilo. vendar ljudje pozabijo to delat, posebej odrasli. na nebu je sreča. na nebu je pomoč. podnevi in ponoči sta tam žarek sonca ali svetloba zvezde. če sta zakrita z oblakom, ne pomeni, da ju ni. zvezde na nebu sijejo, ne delajo drugega kot da žarijo. žarijo na tiste, ki kdaj pogledajo v nebo in na tiste, ki nikoli ne pomislijo nanj. zvezde sijejo na babice enako kot na očke, na učiteljice v vrtcu enako kot na tiste v šolah. pa na sosede, na vse male sestrice in bratce. sijejo na vse pridnice in na porednice. zvezde žarijo na race, ki spijo, enako kot na kužke, ki ure nagajajo in norijo. pa na nagajive kavke in na glasne žabe, enako kot na utrujenega konja. prav na vse in na vsakogar sijejo, tudi skozi oblake. če si samo enkrat videl eno samo zvezdo, potem veš, da je vedno na nebu. vsako noč sije zate. to je njena služba.

zvezde v službi ne klepetajo preveč, saj imajo dosti dela. medtem ko zrejo dol na zemljo, posebej svetlo sijejo v otroške sobe. po zardelih otroških ličkih se sprehajajo, dolge trepalnice božajo in po zavihanih noskih se drsajo njihovi žarki. zvezde grejejo hladna stopalca, solzice odnašajo in iščejo izgubljene igrače. v družbi otrok so posebej srečne.

zvezde srečnice
zvezde vedo, kako prijetna je sreča. sreča je sama po sebi najboljši sok in najslajši piškot. sreča je ena dolga zabavna risanka. sreča je najboljša družba, služba pa sploh. sreča je vsem na razpolago. v zraku je in vdihneš jo lahko. ljubezniva, mehka in topla ima sreča včasih okus po jagodah in drugič po čokoladi. če veš, kje so zvezde, še muce ali hrčka ne rabiš, je pa lepo, če ju imaš.

zvezdam srečnicam je vseeno, če je otrok napisal nalogo ali, če si je umil zobe. vse otroke imajo enako rade, nobenih minusov ali plusov jim ne delijo. zvezde ne gledajo, če je otroška soba velika, svetla in topla ali če je majhna, hladna in natrpana. zvezde se v svoji službi smejijo, posebej, ko sijejo na srečne otroke. zelo rade imajo svoje delo in dobro ga opravljajo. zato, ker jih to delo veseli.

zvezde se tako potiho smejijo, da jih slišijo otroci, odrasli pa le redko. bolni in tisti res žalostni otroci zvezde zavohajo. vonj cedre jim pomaga dihat, brin prinese mir, cimet pa občutek varnosti. pomaranča vrne smeh in mandarina osveži, vrtnica srce odpira in jasmin je zvezda vseh vonjav. ko te vonjave v otroškem ušesu zazvenijo, takrat bolezen gre. ko zvezdin smeh objame otroka, takrat žalost odide. otrok globoko globoko vdihne, tako da se trebušček kot srečna žaba napihne in poglej ga no... - čeprav je noč, nastane dan. in otroška usta se oblikujejo v nasmeh.

zvezde srečnice odnašajo strahove in žalost, na otroška lica privabljajo nasmehe. ker delajo srečo, večkrat poglej na nebo in malo počakaj. zvezde otrokom prav rade namreč pomežiknejo. če ti mežikajo takrat, ko spiš, to tebi naredi prav lepe sanje. spomni se zvečer na srečnice in reci: hvala za mežik. in vdihni zvezdo srečnico. en dih za svojo srečo in enega za lepe sanje. če pa tretjič vdihneš, te zvezda ponoči odpelje na posebno potovanje.
dih za srečo

za malega otroka je vsak delček dneva presenečenje. ah, same barve so, dotiki in okusi. pa toliko vonjev in same note so povsod. otrok na to čarobnost na žalost pozabi, ko začne hodit v šolo. posebej, če so okrog njega bolj resne tovarišice. na čarobnost pozabi, če malo skače, če ne raziskuje. ko otrok malo riše, malo pleše in posluša malo pravljic, čarobnost gre drugam. na srečo mu je na razpolago, ko gre spat. otrok ponoči redno vstopa v domišljijo. ker domišljija otroke hrani, je dobro, da dovolj spijo. tudi mežikanje zvezd je dobra hrana. in potem so tu nočna potovanja, na katerih so z njim zvezde srečnice. kot sestrice ga čuvajo. "dihaj", šepetajo malemu otroku. "sreča je na zemlji, vdihni jo". zato že prav majhni otroci znajo dihat kot veliki športniki.

oooo...! je velik vdih, ki nastane vsakič, ko zagledajo mamico.
oooo...! je vdih, ko gredo prvič v živalski vrt.
oooo...! je vdih, ki spremlja žlico, polno sladke skute.
aaaa...! izdih spremlja konec risanke.
aaaa...! je izdih, s katerim se poslovijo od bratca.
aaaa...! je zadnja pravljica v dnevu
in poseben aaaa...! je poljubček za lahko noč.

potem sta na vrsti dih za svojo srečo in dih za lepe sanje. če pa tretjič vdihneš, te zvezda srečnica odpelje na posebno potovanje. takrat v otroško sobo pride velik velik mir. ko je otrok z zvezdo srečnico na nočnem potovanju, takrat ob otroški postelji stoji neviden velik nasmeh. celi hiši prinese srečo, ko spremlja dviganje in spuščanje otroškega trebuščka.
v okroglem vdihu trebuščka otrok sprejme dodatno hrano za svoje telo... in v izdihu jo pošlje povsod po telesu... s tretjim vdihom pred spanjem pa otrok zajame posebno svetlobo. ta ima vsak večer drugačen vonj, okus in barvo. ja, teh se včasih lahko dotakneš. rumena svetloba brenči kot čebela in je zelo mehka. modra te ohladi in včasih popraska kot delfinova koža. rdeča pogreje in zelena zapiha kot pomladanska sapica. ja, zelena svetloba ti še med spanjem skuštra lase. vse to in več je v srajčki srečnici.