Vsak je moj korak poljub ljubezni,
ki ti jo daješ mi,
ko vlažna že pripravljaš se za spanje,
da povrneš svoje si moči.

S teboj bom spala, Zemlja mila,
sneg prekril bo najine poti,
noč me v črno temo bo zavila,
umirila moje bo strasti.

Leteli bova mimo zvezd
po prostranostih vsemirja,
v večnem ciklu harmonije,
vedenja, da sonce spet posije.

V nočeh, ko rojevajo se sanje,
v globinah bova se ljubili,
in živeli - zimsko spanje.