Otožno se mi je nasmehnila ta bistroumna naprava: svetlobna krogla. Na dnu je bilo videti velike zlate rože, srebrne zvezde in svetlikajoče notne zapise. Tam se je začela predigra usode. Z napeto prisotnostjo sem spremljala kaj se dogaja, kako potuje duh po njej in kaj govorijo v krogli starodavne Vede, Buda in Bhagvard Gita ter s koliko čašami mi bo nazdravil novo leto 2007 Li Taj Po.

Priznati moram, da sem bila nad to svetlobno kroglo kar malce vraževerna. Globoko v sebi sem čutila, da mi bo razkrila in razkazala vse svoje skrivnosti, ves svoj čarobni nakit njenega dolgega nastajanja in mi pričarala kakšen Brahmsov ali Mozartov koncert, čeprav imam na določeni notni točki neizmerno rada tudi Berlioza.

Nekaj me bo s pogledi v kroglo gotovo dvignilo in poneslo visoko. Moram priznati, da sem od tega dolgočasnega življenja, kar raztresena, utrujena, polna skrbi in tudi pogosto jezna. Tudi zdravje mi jo je letos zagodlo. Ob koncu leta bi mi kar prav prišla kakšna dobra napoved za naslednje leto, nekaj hrepenečega, nekaj kar si moje srce neizmerno želi bi se moralo uresničiti. Priznati moram, da sem kroglo našla med izdelki Rogaške.

Vsa moja doživetja tega relativno slabega leta je ognjemet v krogli izžgal in iz nje se je valil teman dim. Jaz sem z divignjeno glavo gledala v središče krogle in molčala. Rdeč dež isker mi je dajal upanje, da bodo izgorele vse neprijetnosti starega leta in da me bodo v letošnjem letu vodile srečne zvezde, saj so se mi v krogli prikazovale kot ognjene rože in to je bilo dobro znamenje.

Z očesom se napotim v majhen kotiček svetlobne krogle in tam mi jasna znamenja govorijo kako se ljudje bojijo demonov, ki nosijo usodo sveta na svojih kosmatih repih. Nobenega dušnega razlagalca ni bilo v njej, ki bi me osupnil s svojim prerokovalskim darom in jaz sem morala svojo domišljijo okrepiti z videnji, ki so nastajala v valujoči resonanci silnih želja, kot rastoča čarovnija ljubkosti, ki je spreminjala kroglo v nežno plavajočo in bleščečo lepoto lotosovih cvetov.

Ozračje je bilo zares slovesno, polno načrtov in nebo nad mano se mi je svetilo s svojim belim pajčolanom snežink, ki mi bodo hladile poželjive ustnice. Kajti želje so neizmerno velike, težko je vse prepoznati. Iz krogle je kipel duh v valovanju etra in čebele so mi brenčale čudovit mil napev. Čutila sem se lahkotno, rešena vsake teže, bila sem kot vilinsko bitje s kristalno svetlobno kroglo v rokah.

V belem siju sem plavala s kroglo po svojih notranjih snoveh in zagledala sem pokrajino, ki je še nisem nikoli v življenju videla. V njej so bila velika rožnata drevesa in po parkih so se sprehajali nasmejani ljudje. Povsod so se vzpenjali grmi jasmina in okrasni grmi najlepšega cvetja, ki ga še nikoli ni videlo mojo oko. V rosi se je zibal čarobni vrt in vrba žalujka je kazala, da so tu nekoč živele rastline, ki so se tudi jokale, kajti prav v kotičku tega čudovitega vrta so se demoni zvečer zbirali in kurili ognje, nanje so nalagali odslužene stvari, trstiko in suha polena. Zvečer so se svetile velike kresnice in pridno vžigale časopise, pisma in vse kar je pismonoša prejšnji dan prinesel v hišo in kar je vrtnar prejšnji dan posadil in posejal, je na tem ognju zgorelo.

Spoznala sem resnico, da tam kjer ob ognju bivajo demoni, da mi ne bo mogoče rasti v srcu, ker vrt ne obrodi tistega, kar vidiš v dehtečem šopku cvetja. Bila sem malo skeptična. V kotu vrta sem opazila demona, ki je vonjal najbolj dišeče cvetje v cvetnih kronah. V očeh so se mu poigravale zelenkasto črne barve, nekakšni mineralni odtenki hudobije. Z robato šapo je čresnil najlepši cvet, da so se vsi listi usuli. Tedaj sem globoko pretresena zamrmrala abraktatabra….in nepovabljenega uživalca tega čudovitega vrta pregnala iz svojega življenja. Vsi viharji in nevihte so mi pri tem pomagali.

Tedaj mi je pismonoša pozvonil na vratih in dobila sem v dar vstopnico za duhovni koncert, za abonma, na katerem bom sedela prav vsak dan naslednjega leta. Če po pravici povem, tisto tipanje in stikanje po svetlobni krogli, je bilo iskanje večjega razumevanja sebe v duši. Naletela sem na slučajnosti in malenkosti, ki so mi kvarile življenje. Ko sem gledala v kroglo, sem prišla prav do korenin svojega bistva, hotela sem spoznati, da je svet kljub malim demončkom, ki se prikradejo v tvoje življenje, navsezadnje tudi lep in prijazen. Krogla nosi v sebi tisto nevidno možno in najlepšo uganko, ki jo moraš sam razkriti. Odtegnjeni čas prejšnjega leta je treba uporabiti za samoopazovanje in samorefleksijo o stvareh, ki so te pustile na cedilu. Krogla ima svoj prostor v hrumeči praznini, nerešenih nalogah, ki se kažejo kot breme in rešitvah, ki rastejo iz hvaležnosti in radosti, da živimo in da smo dočakali novo leto 2007. Ali ni to čudovito?