Piše: Miriam Zagernik Mihelčič v novi Vivi www.viva.si

Naše oči in delo z računalnikom

Po dolgotrajnem delu pred računalniškim zaslonom imajo ljudje pogosto utrujene oči. Lahko so pordele, boleče ali pekoče, nemara se solzijo ali pa so povsem suhe. Nastopijo glavoboli, slabost, vrtoglavica, zaspanost ali razdražljivost.

Kljub vsem naštetim težavam znanosti še ni uspelo dokazati trajnih okvar na očeh zaradi vsakodnevne večurne izpostavljenosti računalniškemu zaslonu.
Zaradi migetajočega ozadja in manjših črk je potrebna daljša fiksacija, ki pa ni vedno najboljša, zato so že najmanjše refrakcijske hibe (napake v dioptriji) lahko vzrok dodatnih težav. Pomembno je, da je vid ustrezno korigiran, torej da imate pravo dioptrijo na očalih ali kontaktnih lečah. Zaradi dolgotrajne fiksacije se zmanjša tudi pogostnost utripanja z vekami, kar povzroči izsušenost očesa in posledično pordelost zaradi razdraženosti.

OMILITI TEŽAVE
Pred začetkom dela za računalnikom svetujemo preventivni pregled oči, priporočljivi so tudi občasni pregledi zaposlenih, ki več ur ali ves dan delajo pred računalniškim zaslonom.
Na takem pregledu oftalmologi ocenijo vidno ostrino na daljavo in bližino (ugotovijo, ali potrebujete očala) in fuzijo (pri gledanju se slika iz obeh očes združi - to se imenuje fuzija, ta pa mora biti dovolj široka; če je slabša, lahko povzroča težave, kot sta glavobol in občasno pojavljanje dvojne slike po dolgotrajnem bližinskem delu).
Fuzijo lahko izboljšamo sami, in sicer z izvajanjem posebnih - konvergenčnih - vaj. Pri tem pacient opazuje kazalec na iztegnjeni roki, ga približuje nosu in skuša čim dlje zadržati enojno sliko. Vaje je priporočljivo izvajati večkrat na dan.

PO 40.
Presbiopija ali starostna slabovidnost navadno nastopi po štiridesetem letu, ko vid na blizu postane meglen. Do tega pride, ker očesna leča izgublja prožnost; njena sposobnost, da poveča lomnost, se zmanjšuje. Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh, kratkovidnih in daljnovidnih. Bližišče se čedalje bolj oddaljuje od očesa in se približuje daljišču. Pri branju in drugih bližinskih delih znaša delovna razdalja 30 centimetrov, pri delu za ekranom pa približno 50 centimetrov. Brez napora beremo, dokler leži bližišče na tej razdalji, če se oddalji, pa tisk postane nejasen. V takšnem primeru potrebujemo očala za delo.

OSVETLJENOST
Priporočena osvetljenost delovnega okolja za delo z računalnikom je manjša, kot je običajno za pisarniške prostore. Z rabo senčil preprečite dostop čezmerne zunanje svetlobe, izognite se tudi dostopu svetlobe od zadaj/spredaj. Če so v prostoru okna, je bolje, če je zaslon postavljen ob oknu in ne pred oziroma za njim. Tako svetloba ne bo padala neposredno na računalnik ali vam svetila v oči.

BLEŠČANJE
Težave z očmi lahko povzroči tudi odboj svetlobe od gladkih površin (svetlih sten, pohištva) ter od računalniškega ekrana. Vse to lahko povzroči težave z očmi. Bleščanje lahko omilite z zaščito na zaslonu, lahko pa si omislite očala z antirefleksnim slojem; ta so lahko z dioptrijo ali brez nje.

ANTIREFLEKSNA STEKLA
Antirefleksna stekla so običajno sestavljena iz štirih do petih slojev in 99-odstotno resorbirajo UV-svetlobo. Barvno območje vidnega spektra zožijo na območje zelene in rumene, kar ima za posledico, da se prilagoditev očesne leče za gledanje na blizu (akomodacija) umiri. Pri nekontrastni svetlobi, kakršna je fluorescentna svetloba, oko ne najde ostre slike na mrežnici, zato cilijarna mišica, ki je odgovorna za akomodacijo, nenehno spreminja napetost in išče ostrino. To je povezano s težavami, kot so solzenje, pekoče oči, utrujenost in glavobol.
Električno prevoden sloj ščiti pred statično elektriko, sloj krožne in sloj vertikalno-horizontalne polarizacije pa preprečuje odbijanje svetlobe, ki jo oddajajo svetila v prostoru.

RAČUNALNIŠKI ZASLON
Računalniški zaslon naj bo kakovosten, z visoko ločljivostjo, veliko gostoto točk in dobro frekvenco osvežitve slike. Svetlost računalniškega ekrana naj bo nastavljena na srednjo stopnjo, velik kontrast med ozadjem in besedilom na zaslonu pa je za oči najprijetnejši. Velikost in barva črk naj bosta optimalni; s tem boste dosegli boljše počutje pri branju.

UMETNE SOLZE
Med delom za ekranom je zelo pomembno mežikanje, saj omogoči vlaženje roženice ter prepreči, da bi se izsušila ali razdražila. Študije so pokazale, da med delom za ekranom mežikamo približno petkrat manj kot sicer. Solze zato prej izhlapijo in povzročijo suhost oči. Zrak v pisarniških prostorih je običajno suh, kar je dodaten razlog, da so oči še bolj suhe. Tovrstne težave boste omilili z zavestnim mežikanjem, vlaženjem zraka in pitjem zadostnih količin vode. Po potrebi uporabljajte umetne solze v obliki kapljic, gelov ali razpršilcev za oči.

OČESNE VAJE
Vsakih 30 minut poglejte stran od ekrana in za pet do deset sekund fiksirajte oddaljen predmet.
Druga koristna vaja je pogled v daljavo in nato nekajsekundna fiksacija bližnjega predmeta.

ODMORI
Po štiriurnem nepretrganem delu za računalnikom svetujemo vsaj polurni odmor. Po ameriških standardih so zaposleni s celodnevnim delom za računalnikom vsako uro upravičeni do 10-minutnega odmora. Če imate pogosto utrujene oči in potrebujete več odmorov, to utegne biti znak, da imate težave z očmi, ki so povezane z delom za ekranom. V takšnem primeru je priporočljivo opraviti pregled pri okulistu.

PRILAGODITEV DELOVNEGA MESTA
Če morate med delom večkrat gledati z besedila na mizi na zaslon, to utegne povzročiti težave, zato besedilo namestite čim bliže zaslona. Dodatna svetilka, če jo imate na mizi, naj ne sveti v oči ali v zaslon. Stol in pisalna miza naj bosta na pravilni višini, priporočljiva je raba ergonomskega pohištva.

VAJE ZA LOKOMOTORNI SISTEM
Vsem, ki delo opravljajo večinoma sede, svetujemo, da se med delom občasno razgibate. Opravljajte vaje za hrbtenico, zlasti za vrat in ramena, ne pozabite pa niti na roke in noge. Med delom večkrat vstanite in se sprehodite.

Miriam Zagernik Mihelčič, dr. med., specialistka oftalmologije

Računalniki pomenijo veliko obremenitev za oči in zahtevajo dobro vidno ostrino, zato je potreba po dobrem vidu veliko večja, kot je bila včasih. Zelo so pomembni preventivni pregledi in upoštevanje varnostnih priporočil.

Največ subjektivnih težav pri delu pred računalniškim zaslonom imajo ljudje:
- z enim samim očesom, saj je to bolj obremenjeno,
- z motnjavami v leči (svetloba se od teh motnjav nepravilno odbija),
- s spremembami v širini zenic,
- s slabo fuzijo, akomodacijo in konvergenco (približevanje oči pri bližinskem delu),
- z endokrino oftalmopatijo (zaradi bolezni ščitnice pride do neadekvatnosti solznega filma in odebelitve očesnih mišic),
- z motnjavami v steklovini,
- z drugimi očesnimi boleznimi, ki zmanjšujejo vidne sposobnosti.