Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Kronomedicina - Prisluhnite notranji uri

Vsako jutro, preden se zbudite, se vaša telesna temperatura in krvni tlak povišata, srce utripa hitreje, številne žleze pa izločajo kortizol in druge hormone, ki jih boste kmalu potrebovali, da se boste spravili v gibanje. Vsak večer, preden greste spat, pa temperatura in utrip srca upadeta, telo pa začne izločati nočni hormon melatonin. Ta hormon, ki ga večina še ne pozna dobro, ima velik pomen za naš organizem. Naučiti se velja, kako ravnati, da ne porušimo izločanja melatonina in mehanizmov, ki uravnavajo izločanje teh hormonov. Z upoštevanjem naravnih zakonov si namreč lahko izboljšamo življenje.

Melatonin, ki ga v medicini raziskujejo že petdeset let, je ključni dejavnik tega, kar smo nekoč imenovali bioritem. Zabava ob boku horoskopa ali tarota, ki je bila še pred dvajsetimi leti v domeni alternativne medicine, je prerasla v priznano znanost, imenovano kronobiologija ali kronomedicina. Temeljna postavka kronomedicine je dejstvo, da človeško telo uravnava nekakšen notranji senzor ali telesna ura.

Notranji senzor

Hiša prihodnosti naj bi bila "pametna" hiša. Opremljena bo z računalniškimi senzorji, ki si bodo zapomnili naše navade, nato pa bodo prižigali luči in radio ob uri, ko zjutraj običajno pridemo v kuhinjo, nam skuhali kavo, uravnali gretje in klimatizacijo … Toda v resnici že stanujemo v nadvse pametni hiši, pametnejši, kot bi lahko bil kateri koli računalnik. To je naš notranji senzor, telesna biološka ura, dvojna skupina živčnih celic, ki po obliki in velikosti ustrezajo mali tiskani črki v. Te nakopičene celice se imenujejo suprahiazmatična jedra ali SCN. SCN je dobil ime po svojem položaju nad optično hiazmo (lat. supra ali nad) oziroma velikim vozliščem živcev, ki prenašajo informacije od očesa do možganov. SCN počiva v hipotalamusu, ki mu pravijo tudi glavna telesna žleza, saj pomaga uravnati dihanje, utripanje srca, telesno temperaturo, krvni tlak, izločanje hormonov in druge vitalne telesne funkcije.

Uigrana ekipa

Telesni biološki časovni sistem dela kot prava poslovna družba, pri čemer SCN sedi v fotelju izvršnega direktorja. V tej družbi živčne povezave v očesu pošiljajo SCN podatke o ravni dostopne svetlobe. SCN razlaga ta sporočila in razdeljuje naloge svojim namestnikom v hipotalamusu in bližnji hipofizi. Ti nato izdajajo ukaze "srednjemu menedžmentu", delom sistema, ki so v možganih in organih po vsem telesu, tako da ukazi pridejo vse do posameznih celic. Celoten sistem deluje brez prestanka. "Poročila s terena" ustvarjajo povratne informacije za SCN, ki nenehno procesira in spreminja delovne naloge.

Neobičajni dogodki, kot sta potovanje skozi časovne pasove in izmensko delo, vznemirijo "osebje". To je enako, kot če bi sočasno prejemali ukaze od dveh šefov, dnevnega ravnatelja in nočnega direktorja. Nekateri delavci bodo poslušali prvega, drugi drugega …

Skladno z osnovnimi ritmi menjavanja dneva in noči se obnaša vse, kar je v naravi živega. Človeški organizem se ravna po tem notranjem, endogenem ritmu, ki je biokemični izraz obrnjenega gibanja Zemlje, ki se je začelo pred več kot 4,5 milijarde leti.

Ob 1. uri
Tisti, ki še budni, se približujejo absolutnemu padcu delovnih sposobnosti. Pogoste so napake, ki jih povzroči človeški dejavnik. Po polnoči znatno upade stopnja pozornosti, zato celo najboljši delavci delajo najbolj neumne napake.

Ob 2. uri
V tem času se zgodi največ prometnih nezgod. Vozniki počasneje opažajo in se odzivajo.

Ob 3. uri
Med drugo in tretjo uro zjutraj je človek sposoben samo za spanje. Depresivne osebe, ki so še budne, obletavajo mračne misli, razpoloženje je zelo slabo, zato se največ samomorov zgodi prav ob tem času.

Ob 4. uri
V organizmu prihaja do pomanjkanja energije, saj se baterije polnijo ponoči. Povečano je tveganje za srčni infarkt, astmatiki utegnejo imeti izrazitejše motnje. Veliko otrok se rodi okrog štirih zjutraj.

Ob 5. uri
V tem času je proizvodnja testosterona največja. Skorja nadledvične žleze izloča kortizol v koncentraciji, ki je šestkrat večja od normalne.

Ob 6. uri
Povišana koncentracija kortizola deluje na telo kot budilka, saj spodbuja presnovo. Zdaj je pravi čas za zbujanje.

Ob 7. uri
Ob tem času poteka prehod iz sveta sanj v stvarnost.

Ob 8. uri
To je najugodnejši čas za ljubljenje, saj je organizem poln hormonov, toda večina ljudi je na delovnem mestu, še vedno nepripravljenih na nov delavni dan. Ob tem času so revmatične tegobe bolj izrazite.

Ob 9. uri
To je čas za perenteralno terapijo, saj pride do najmanj neželenih učinkov, kot sta mrzlica in otekanje. Ob tem času so celice odporne na rentgensko žarčenje, zato je kemoterapijo in radioterapijo bolje odložiti na poznejše ure, ko je lahko njuna učinkovitost večja tudi do šestkrat.

Ob 10. uri
Telesna temperatura in delovna sposobnost dosežeta največjo stopnjo. Kratkotrajno namensko pomnjenje deluje zelo dobro.

Ob 11. uri
Duhovne sposobnosti dosežejo vrhunec. Ob tem času je sposobnost hitrega računanja največja. Sposobnost učenja je največja med 9. in 12. uro ter med 16.30 in 18. uro.

Ob 12. uri
Kitajci menijo, da ob tem času preneha faza mladega jina in začne faza starega janga, simbola svetlobe in sonca. Izločanje želodčne kisline se povečuje, pojavi se potreba po počitku.

Ob 13. uri
Delovna sposobnost je upadla za dvajset odstotkov dnevnega povprečja. Vsi organi "dremajo", deluje edino žolčni aparat.

Ob 14. uri
Krvni tlak in raven hormonov v krvi upadata. Občutek utrujenosti se pojavlja občasno, vsake štiri ure (ob 10., 14. in 18. uri). Za premagovanje utrujenosti je priporočljiv 10- do 15-minuten dremež (vozniki bolj potrebujejo malce spanca kot skodelico kave). Športniki potrebujejo počitek, saj so ob tem času poškodbe najpogostejše. Organizem je najmanj občutljiv za bolečino, zato je to ugoden čas za stomatološke in kirurške posege. Lokalna anestezija zdaj deluje 30 minut, zvečer 19 minut, dopoldne pa samo 12 minut.

Ob 15. uri
V organizmu se zbuja nov delovni zagon in približujemo se novemu vrhuncu delovnih sposobnosti, ki pa je nižji od dopoldanskega.

Ob. 16. uri
Krvni tlak in krvni obtok sta optimalna. Ob tem času športniki dosegajo najboljše rezultate, to je tudi najboljši čas za športni trening. Zdravila proti odvečni želodčni kislini delujejo optimalno.

Ob 17. uri
To je čas popoldanskega vrhunca. Občutiti je porast vitalne energije, obsega srca in porabe kisika. Lasje in nohti najbolj rastejo, ledvica delajo s polno močjo.

Ob 18. uri
Po mnenju starih Kitajcev ob tem času jin, ki predstavlja Mesec in temo, zamenja Jang, simbol sonca in svetlobe. To je čas introvertnosti v telesnem in psihičnem smislu. Človek se umakne vase, hrepeni po pogovoru, družini, družbi, nekakšni pasivnosti. To je najugodnejši čas za večerjo, saj je trebušna slinavka aktivna in pripravljena sprejeti hrano, jetra pa se do alkohola obnašajo razmeroma tolerantno.

Ob 19. uri
Krvni tlak se znižuje, srčni utrip se upočasni. Sredstva, ki delujejo na osrednji živčni sistem, so tedaj najučinkovitejša.

Ob 20. uri
Ob tem času, ko običajno sedimo pred televizijo, se v organizmu dogajata dve spremembi: količina maščobe v jetrih se znižuje, venska kri pa hitreje teče proti srcu. Ljudje z astmo ali alergijami bi zdaj morali vzeti svoja zdravila; antibiotiki imajo največjo moč od 20. do 4. ure.

Ob 21. uri
Prebavni organi začenjajo nočno mirovanje, kar velja tako za tiste, ki hodijo spat s kurami, kot za nočne ptice. Zbiranje pri polni mizi je zgrešeno, saj bo prebavni sistem sprejel hrano, prebavil pa jo bo šele zjutraj, kar pomeni, da bo nekaj ur pod veliko obremenitvijo.

Ob 22. uri
V tem času delovna storilnost občutno upade. Povečuje se število levkocitov v krvi, kar pomeni, da se organizem zdravi, zato lahko uživanje zdravil, katerih neželeni učinek je zmanjšanje števila levkocitov, znatno poveča nevarnost okužbe. Po 22. uri kadilci ne bi smeli več kaditi vse do jutra, saj se v tem času nikotin veliko težje razgrajuje.

Ob 23. uri
Ob tem času so krvni tlak, utrip in telesna temperatura na minimumu.

Ob 24. uri
Opolnoči se poveča strah pred osamljenostjo in smrtjo. Obenem se prav ob tem času, vsaj v ZDA, sklene največ zakonov "na hitro". Naša koža se ponoči hitreje obnavlja.

Tili Kojić

Že Hipokrat
"Same od sebe so bolezni prišle med ljudi, ene podnevi, druge ponoči," je zapisal grški pesnik Heziod 700 let pr. n. št. Grški zdravnik Hipokrat je učil, da mora vsakdo, ki se želi ukvarjati z medicino, najprej raziskati letne čase in se seznaniti, kaj se v njih dogaja. Kljub temu so rodovi zdravnikov temu namenjali prav malo pozornosti.

Sonce in mesec v objemu
Nei Čing, klasični kitajski spis o medicini, ki je nastal 300 let pr. n. št., je utrdil predpostavko, po kateri je zdravje ravnovesje nasprotnih načel: toplega in hladnega, suhega in mokrega, pasivnega in aktivnega. Jin in jang, mesec in sonce, dan in noč, moški in ženska … skupaj predstavljajo vse vesolje. Jin in jang sta še vedno osrednje načelo kitajske medicine. To načelo predstavlja znak, ki upodablja sonce in mesec v objemu.
Ameriška akademija medicine spanca, ki velja za vodilno ustanovo s področja raziskovanja spanca, uporablja ta simbol, da bi ponazorila svoj cilj: optimiziranje spanca in budnosti. Spomeniki starih civilizacij odražajo poznavanje telesnih, a tudi planetarnih ritmov. Sence, ki jih sonce meče na štiri tisoč let stare visoke kamnite plošče Stonehenga v jugozahodni Angliji, kaže spremembe v trajanju dneva med letom.
Kronobiologinja Sue Binkley pravi, da en krog Stonehenga vsebuje pravilno število oznak za izračun ženskega menstrualnega ciklusa in verjetnosti zanositve.

Biblija
Besede iz Svetega pisma nas spominjajo, da so naši predniki pojmovali ritme za nekaj samoumevnega. "Za vsako stvar obstaja letni čas in čas za vsak namen pod soncem." Ta popis obsega "čas rojstva in čas smrti", a tudi "čas ozdravljenja".
Tudi pojem telesne ure ni nekaj novega. Angleški pisatelj Robert Burton je že v 17. stoletju opazil: "Naše telo je kot ura: če ji manjka eno samo kolesce, vsi drugi izgubijo svoj naravni red in trpi celotna zgradba - takšna je sapo jemajoča umetnost in harmonija, ki ustvarja človeka."

Danes
Na začetku 20. stoletja je bila večina zdravnikov še "splošnih", specialistov je bilo malo, zato so se skoraj vsi ukvarjali z vsemi oblikami bolezni. Če so jih poklicali pozno zvečer, so lahko predvideli, da ima bolnik težave z želodčnim čirom. Če so jih k bolniku poklicali tik pred zoro, so lahko pričakovali, da jih čaka človek z napadom astme ali ženska s popadki. Jutro je prinašalo tudi srčne urade. Zdaj oseba z želodčnim čirom obišče gastroenterologa, astmatik alergologa ali pulmologa, oseba z bolečinami v prsih pa kardiologa. Porodi se vse bolj prilagajajo volji matere in zdravnika, zato največkrat poteka podnevi. Samo bolniki z resnimi stanji se znajdejo v bolnišnici, kjer so razlike med dnevom in nočjo zabrisane. Sodobni čas ne upošteva telesnega časa. Zaradi specializacije, ki se je v medicini tako zelo razširila, je zdravnikovo poznavanje pomena dnevnih ritmov za zdravje in bolezen veliko manjše kot nekoč.

Zgodovina medicine je polna dejstev, ki so bila znana, nato pozabljena, zdaj pa jih na novo odkrivajo. Telesni ritmi so spet zanimiva tema. Kljub temu je še vedno nekaj velikih ovir na poti njihovega vsesplošnega sprejetja.