Piše: Anton Komat v novi Vivi www.viva.si

Med navadami, ki spadajo k novoletnemu obdobju, so tudi voščila, ki obvezno vsebujejo želje po "zdravem in dolgem življenju". Zdravje in dolgo življenje sta želja vsakogar, vendar naj bi bila povezana predvsem z odrekanjem vsem užitkom. Vsem? No, to ne drži, zato vam za zdravo novo leto 2007 podarjam devet nasvetov za dolgo življenje. Kako torej dočakati stoletnico in obenem uživati življenje?

V obdobju nekakšne genomanije so nam predavali, da je vse v naših genih, da imajo geni naravo "božje volje". Skratka, človek je "žrtev" svojih genov, v katerih so zapisani njegova "usoda", zdravje in dolžina življenja. Ta čudna deterministična dogma je padla na prelomu tisočletja; zdaj prevladuje prepričanje, da je ključen vpliv okolja. Pod okoljem pa ne razumemo zgolj fizičnega okolja, v katerem živimo, temveč tudi naše notranje, duhovno okolje. Lahko bi dejali, da je dolžina življenja odvisna od našega življenjskega sloga in odnosa do sebe, torej od naše samopodobe. Na oboje pa lahko vpliva vsak sam.

1. Izpostavljenost stresnim dejavnikom
Živeti v zlati kletki, v izolaciji pred vsemi dejavniki okolja ali v sterilnem svetu brez mikroorganizmov, je neumnost. Za naše zdravje so nujno potrebne majhni odmerki vseh tveganih dejavnikov, ki ohranjajo naše homeostatske sisteme v dobri kondiciji, njihov reparatorni učinek pa je nesorazmerno velik. Tudi športniki nenehno obremenjujejo svoje mišičje; pravimo, da trenirajo. Prava mera stresnih dejavnikov sproža učinkovito delovanje imunskega sistema in tudi celičnih mehanizmov, kot je, denimo, obnova celične DNK. Biologinja Joan Smith Sonneborn z Univerze Wyoming trdi, da bi zmerna izpostavljenost stresnim dejavnikom podaljšala naše povprečno življenjsko dobo na devetdeset let. Tudi zmerni odmerki sevanja imajo presenetljiv učinek. Raziskava, ki so jo v obdobju med letoma 1980 in 1988 opravili na Univerzi John Hopkins, je spremljala stanje 28.000 zaposlenih, ki so bili v stiku z nizkimi odmerki sevanja. Na njihovo presenečenje je bila smrtnost teh ljudi za celih 24 odstotkov nižja kot pri kontrolni skupini 32.500 delavcev, ki niso bili v stiku s sevanjem. Podobne rezultate je dobil epidemiolog Richard Doll, ko je primerjal smrtnost radiologov v primerjavi z drugimi zdravniki. Zdravniki so potegnili kratko. Stresni dejavnik je tudi občasno stradanje, kot drugače pravimo postu. Občasno postenje nedvomno podaljšuje povprečno življenjsko dobo. Enako vitamin E in melatonin. Toda pri izpostavljanju stresnim dejavnikom se zastavlja ključno vprašanje: kje so še varne meje? Odgovor ni preprost, saj je odvisen od statusa vsakega posameznika. Kar je za nekoga že nevarno, drugemu ne povzroča nobenih posledic. Splošnega odmerka oziroma univerzalnega recepta za vse ljudi ni (več o tem ste lahko prebrali v avgustovski Vivi).

2. Ne bodi osamljen
Družabnost je jamstvo za dolgo življenje. Odnosi v družini, s prijatelji in znanci ter poustvarjanje kakovostnega socialnega omrežja, vse to so močni dejavniki. Obsežne statistične študije so dokazale, da dobra zveza (ne nujno zakonska) podaljšuje povprečno življenjsko dobo: pri ženskah za dve leti, pri moških pa kar za sedem let. Ženski spol je resnično močnejši spol! Linda Waite z Univerze Chicago se je dokopala do še nenavadnejših rezultatov. Vezan moški z obolenjem srca živi povprečno štiri leta dlje kot samski z zdravim srcem. In še več, poročen moški, ki pokadi več kot škatlo cigaret na dan, živi povprečno enako dolgo kot ločenec, ki nikoli ni kadil! Vidimo, da so trdne in čustveno stabilne zveze izredno pomembne za dolžino našega življenja. Njihov pozitivni vpliv sega vse od delovanja imunskega sistema do manjše pojavnosti kognitivnih težav, demence, depresije, nevroz in nespečnosti.

3. Kakovostno fizično okolje
V svetu so znana območja, kjer ljudje doživljajo visoko povprečno starost. Kaj določa te vroče točke dolgoživosti, je še uganka. Ali skrivnost tiči v biološki kakovosti vodnih virov, primernosti geoloških struktur, pojavnosti zemeljskih sevanj? Jasno je le, da so vzroki kratkoživosti v hudem onesnaženju prsti, vode, zraka in posredno hrane. Degradirano okolje izredno slabo vpliva na dolžino človeškega življenja. V bolni krajini obolevajo vsi njeni prebivalci. Če torej živite v degradiranem okolju, se raje preselite in ni potrebno, da greste na Okinavo, ki je na prvem mestu na svetu po številu stoletnikov. Bradley Willcox, ki je preučeval prebivalstvo Okinave, je odkril štiri bistvene dejavnike dolgoživosti: prehrana, telesna dejavnost, duševno stanje in socialne povezave. Nič novega!

4. Privoščite si tudi pregrehe
Askeza nikakor ne zagotavlja dolgega življenja. Izredno poučna je študija, ki je spremljala življenje nun iz Notre Dama v ameriški zvezni državi Minnesota. Povprečno je ena od desetih nun dosegala stoletnico, in vendar so si redno privoščile drobne pregrehe, kot so zmerno pitje in kajenje. Nune so stopale po poti dolgega življenja predvsem po zaslugi mirnega duhovnega in harmoničnega družabnega življenja. Preučevanje vsem znanega francoskega paradoksa je dokazalo, da je zmerno pitje vina kvečjemu koristno. Znan je tudi pozitivni učinek rednega urnika spanca, ki ga potrjujejo številna rekla, kot sta tudi naši "rana ura, zlata ura" in "spanc je žganc". Ne bojte se sladkih pregreh, kot je čokolada (vsekakor je najboljša temna). Ob vdajanju drobnim pregreham namreč nastopijo občutki ugodja in veselja, kar je že samo po sebi dovolj zdravilno. Ti občutki imajo prav čudežen učinek na naše celice, saj tedaj začnejo izločati hormon enkelitin, ki je naravni antibiotik in učinkovit antistresor. Skratka, občasni užitki v drobnih pregrehah, kot so "prepovedana" hrana, pretirano sončenje, odbita zabava s ponočevanjem ali strastni meseni užitki, imajo dobrodejne učinke. Privoščite si, le pretiravajte ne!

5. Telovadba za male sive celice
Raziskovalci so odkrili presenetljivo reč, da se naši nevroni nenehno rojevajo in bogatijo naše duševne sposobnosti. S tem odkritjem je padla dogma o končnem številu nevronov, ki jih ob rojstvu prinesemo na svet in nato vse življenje le še propadajo. Toda tudi tu ne bo šlo brez telovadbe. Kognitivno rezervo ima in jo lahko aktivira vsak posameznik. Torej se lotite mentalne gimnastike, kot so branje in pisanje, učenje tujih jezikov, reševanje križank in ugank, vrtnarjenje, ustvarjanje zbirk, igranje kart ali šaha, ročna dela, slikanje, fotografiranje, igranje inštrumentov in petje, a tudi vaje iz joge, meditacija in sprehodi v naravo. Kar koli že počnete, je bolje, kot obsedeti na kavču in buljiti v televizor.

6. Smejte se
Kdor se smeje, dobi moč nad svetom, pravi stara modrost. In tudi nad staranjem, lahko mirne duše dodamo. V sodobnem svetu ljudje vse bolj izgubljamo življenjsko radost. Pri tem je sta izredno pomembna pozitivna naravnanost in optimizem. Smejte se tudi sebi in svojim neumnostim, kajti s tem si boste odpustili vse. Pozitivno mišljenje namreč znižuje raven stresnega hormona kortizola, ki je glavni krivec za sesutje našega hormonskega sistema. V mladosti je antagonist kortizola hormon DHEA, katerega titer začne upadati po tridesetem letu, pri 70 letih pa njegova raven dosega le še 20 odstotkov maksimalne koncentracije. Študija, ki so jo opravili na Univerzi v Edinburghu, je pokazala, da povečan delež kortizola zmanjšuje cingulum, asociativni del naših velikih možganov. Zmanjšanje cinguluma nastopi pri alzheimerjevi bolezni in starostni depresiji. Torej se smejte, saj zdaj veste, da vam bo to podaljšalo življenje. Že zaradi tega ste lahko boljše volje.

7. Ne tecite za vsako figo k zdravniku
Dandanes je medicina predvsem stvar kurative. Stroka si pod silnim pritiskom farmacije nenehno izmišlja nova obolenja in za njihovo odkrivanje izumlja vedno nove diagnostične metode. Vse lepo in prav, toda diagnostična meja "nevarnega" holesterola se nenehno znižuje, s tem pa umetno narašča število "bolnikov", ki to sploh niso. Ali pa vzemimo rak prostate. Milijoni zaskrbljenih moških srednjih let se testirajo na prisotnost protiteles PSA, ki naj bi dokazovala obolenje. Toda številni oboleli nimajo povečanih vrednosti PSA in tudi povečanje PSA še ne pomeni, da imajo raka na prostati. Četudi ima človek v resnici raka prostate, je njegova rast največkrat tako počasna, da bi postal usoden pri starosti 150 let. Take napake so v diagnostiki pogoste in povzročajo vsaj dvoje: strahoten stres in zdravstvena tveganja, do katerih pride pri nepotrebnih posegih. Nekatere diagnostične metode so same po sebi zelo agresivne. Skeniranje telesa s CT nas ogrozi s sevanjem, ki je enako 500-kratnemu rentgenskemu snemanju prsnega koša. Nekatere preiskave pa so nujne, denimo ko gre ugotavljanje raka prebavil med 60. in 70. letom, mamografijo med 50. in 70. letom ali pregled materničnega vratu od 25. do 65. leta.

8. Pazite na kakovost hrane
Ključno je jesti manj, torej dosledno omejevati vnos kalorij. Že samo to za 30 odstotkov poveča povprečno dolžino življenja. Raziskave so pokazale, da že 25-odstotno zmanjšanje količine zaužite hrane opazno zniža količino inzulina v krvi, torej razbremeni trebušno slinavko. Obenem pa znižana telesna temperatura govori, da se je znižal tudi bazalni metabolizem. In ne pozabite na občasno postenje. Morda zveni smešno, toda raziskovalci so ugotovili, da že občutek lakote upočasni naše zaznavanje časa.

9. Živite polno življenje
Starodavna modrost govori, da je življenje kot zgodba: ni pomembno, kako dolga je, ampak kako dobra je. Lahko jo posodobimo in rečemo, da lahko živimo dolgo in dobro zgodbo svojega življenja. Intelektualni izzivi, drzne spremembe, vznemirljiva doživetja in potovanja, nenavadni športi in neobičajne dejavnosti, vse to so najboljša zdravila proti dolgočasju in ubijajoči rutini vsakdanjosti. Morda boste v pestrosti poskusov našli tisto ključno, uresničitev življenjskega poslanstva. Zapomnite si, da največ tvega tisti, ki nič ne tvega!

Torej pogumno k spremembam in zdravo stoletnico vam želim!

Anton Komat