Gabrijel, utrinek lahko gledaš le iz sebe in ga občutiš v sebi. Vse drugo odpade. Uživanje po polžje, razvlečeno v neskončnost pa ni več utrinek, temveč stanje nirvane. Nikoli pa ne moreš povsem definirati odtenkov in nians teh občutkov. Človek, ki ne prebije 10 ur na dan v objemu, ne more sesti za pisalni stroj ali računalnik in napisati ljubezenske pesmi. Pesnik se lahko prepusti tudi zanesenjaštvu, zaprt v svojci sobici in si poje, se smeje ali joče. Pesnik lahko tudi na široko odpre okno in gleda sinjino neba. Tedaj pride priblisk, zajame pesnika in osvetli kose pohištva, zofo, nove obleke in spanje moljev, ki ne prenese nobene distance od kuhinje in hladilnika. Ko si natočiš vrček hladnega piva, nastopi nov utrinek in ko utrinke dneva sešteješ, dobiš poezijo tistega dne. Tedaj lahko narediš tudi luknjo v papir ali vržeš svoje verze v peč. To pa je utrinek, ko vsi tvoji sentimenti izgorijo v plamenčku in dimu in začneš znova sanjati in pisati.

Ha, ha, ha.....

Lep pozdrav
Tatjana

[ Odgovori na to | # ]