Bog je energija, je moč, ki jo nosi vsak v sebi, svobodna volja pa je vsakega človeka, ali to energijo aktivira v svoje dobro, v svoj lepši jutri ali pa ne. Ko se posameznik zave, da sam ustvarja jutrišnji dan, naredi prvi korak k obvladovanju svojega življenja. Zavedanje je tisto prvo, ki potrebuje, potem pa odločitev in prepričanje, da zmore s to energijo, to močjo ali Bogom, če ga tako imenujemo, v sebi, narediti marsikaj, kar včasih si nismo upali niti pomisliti. Zaupanje v sebe je bistveno, lahko pa rečemo temu tudi vera v Boga, vera v sebe- vera-verovati-verjeti, da zmorem biti dober in dobiti dobro.

Tu pa se pot šele začne. Pot, na katero stopi posameznik, ki odgovorno sprejme posledice svojih dejanj, saj ve, s čim in kako ustvari razmere, ki imajo seveda pozitivne ali negativne posledice.

Mnogo se danes govori o pozitivni energiji, misliti pozitivno, govoriti in delati dobro, ljubeče, prijazno in kaj vem še vse, kar je na strani srečnega in lepega življenja. Veliko je tudi literature in učiteljev-gurujev, ki pravijo, kako doseči mir in ljubezen v sebi, kako srečno in zdravo živeti, kako delati, govoriti, misliti. Premalo pa se Človek zave, da je vsak univerzalno enkratno bitje, ki je del celote, obenem pa celota za sebe. Prav vsak posameznik se razlikuje od drugega, zato ne moremo posploševati in pisati, učiti in govoriti – kako je treba živeti. Vsak mora najti svojo pot, pomembna je pripravljenost in želja oziroma odločitev, da se poda na to pot.

Človek si s poplavo informacij o duhovnem življenju in delu samo zasiči in blokira svojo energijo, namesto, da bi jo sprostil na svoj, njemu enkraten način ter pognal po fizičnem telesu, da zakroži in doseže vse predele. Vemo, če v telesu nastane zastoj, lahko rečemo, da ne dela posamezna čakra, kot bi bilo treba, lahko dela preveč ali premalo.... tudi o tem se veliko piše... kar pa je spet posledica naših misli in zavestnih ter nezavednih predstav, ki jih nosimo v sebi.
Kje naj sodoben človek današnjega dne sploh začne, saj je toliko področij, ki bi jih moral obvladati, spremeniti, obuditi, pa toliko ponudbe, da ne ve, kam se obrniti?

Največ kar lahko vsak naredi je, da se nauči meditiranja. Meditacija je poglabljanje v sebe, kjer najdemo po rednem prakticiranju vsa vprašanja kakor tudi odgovore nanje, ki jih potrebujemo. Tako kot je molitev pogovor z Bogom, tako je meditacija tišina, kjer slišimo, kaj nam on govoril. V molitvi lahko prosimo in sprašujemo, v meditaciji dobimo odgovore, ki so enkratni in za nas.

V nobeni knjigi ne moremo dobiti odgovor na naše vprašanje, kjer in kako moramo delati, da dosežemo kontrolo nad svojimi mislimo, nad svojim življenjem tako, da ga obvladujemo. Knjige je napisal človek, za katerega je bila izkušnja morda prava, ki jo je dobil. Ne more pa posploševati in vsiliti drugim, da je zanj ravno tako nekaj dobro, kar je bilo zanj.

Trpljenje je lahko tudi dobro. Morda bolje rečeno koristno, saj se iz svojih izkušenj lahko naučimo to, kar se moramo, da dosežemo to, kar si želimo. Morda je to pot, ki nam jo je Bog namenil (sami smo si jo izbralli zaradi nevednosti), da spoznamo bistvo trpljenja in bistvo našega življenja.

Bolečina je lahko tako močna, kot sami dovolimo, da je. Toliko, kolikor jo lahko prenesemo, saj v nasprotnem primeru nima pomena, vemo pa, da se nič ne dogaja »slučajno«.

Strah je primarno čustvo, ki ga moramo obvladati, če želimo živeti v ljubezni. Strah je nezaupanje, nevera, dvom, razdiralno negativno čustvo, ki prinese točno to, kar ne želimo.

Kako lahko obvladamo strah?
Ljubezen do sebe, do Boga, do življenja in zaupanje, da smo vedno ob pravem času na pravem mestu. Vsak dvom naredi škodo nam in seveda tudi posledično drugim, saj smo del celote, del Univerzuma, ki mu pripadamo in prispevamo k splošni energiji ljubezni ali pa strahu, če le-tega izberemo.
Strah za jutrišnji dan lahko odpravimo tako, da osmislimo današnji dan, ga naredimo polnega, tako, da zvečer lahko rečemo, da smo naredili vse kar je v naši moči pri prizadevanju za določeno željo, ki želimo njeno uresničitev. Pri tem pa moramo biti iskreni do sebe, kar je prvi pogoj. Vsakodnevno prizadevanje za izpolnitev vseh »obveznosti«, ki jih je potrebno opraviti, trdna vera v svoje sposobnosti ter božjo pomoč, prinese izpolnitev želje, cilja, ki smo si ga zastavili.
Cilje moramo imeti, si jih postaviti in dosegati, saj ravno to osmišlja naše življenje. Pravilno delovanje pa se moramo naučiti: samodisciplina, spreminjanje negativnih vzorcev v pozitivne, preoblikovanje zavesti in prisluhniti podzavesti. Vse to pa vsak dosega na svoj način v meditaciji, ko je sam s seboj in z Bogom.
Vse, prav vse je mogoče, kar si človek zaželi, saj, če pomislimo, če se je rodila želja, imamo tudi moč, da jo dosežemo. Neizpolnitev želje ali nezmožnost doseganja cilja, ki smo si ga zastavili, pa je odločitev naše podzavesti, da ne želimo iz takega ali drugačnega razloga. V meditaciji ne moremo biti neiskreni, saj smo povezani z višjo inteligenco, ki ji ne moremo lagati ali se skrivati. Takrat spoznamo vse naše značajske lastnosti in imamo možnost, da jih odpravimo, ali pa tudi ne. Izbira je naša, če želimo premagati strah in se srečati sami s seboj, prevzeti odgovornost za svoje življenje in srečo v svoje roke in si krojiti jutrišnji dan po svojih željah, današnje občutke strahu, nezaupanja in dvoma pa zamenjati za vero in ljubezen, ki zmore resnično vse.