Bolje, da me ne razvajaš,
saj ne veš, v kaj se podajaš!
Še predobro se zavedam,
da preveč je, kar zahtevam.

Če me siliš v nekaj, kar se mi upira,
me učiš, da s silo se upor zatira.
Namesto, da siliš me, raje me vodi,
in, prosim, napak mojih strogo ne sodi!

Mojim trikom ne nasedaj,
tudi če kateri vžge!
Vedno tega se zavedaj,
da le preizkušam te.

Če majhen sem, to še ni vzrok,
da bi zares me ne jemal.
Zatrt, ponižan vsak otrok
lahko nekoč bi podivjal.

Če storil boš, kar zmorem sam,
razvajenca le boš vzgojil,
boš vse življenje dan na dan
namesto mene se potil.

Glej, da nikoli med ljudmi,
bi ne razgaljal me do obisti!
Vse, kar se slabega zgodi,
naj le med nama se razčisti!

Prav dobro pridig ne prenašam,
iz trme s tabo ne soglašam.
Ne uporabljaj pridige,
saj vem, kaj prav je in kaj ne!

Dovoli, da storim napake,
saj iz napak se bom učil.
Čeprav napačne kdaj korake
bom storil, še ne bom grešil.

Razlag od mene ne zahtevaj,
zakaj napačno sem ravnal,
saj vzrokov danes, še manj včeraj,
sam razumeti nisem znal.

Otrok, ko raste, potrebuje
več razumevanja, vzpodbude,
sicer počasi napreduje,
ves čas ima težave hude.

Iz knjige "Modrosti zbrane iz verzov stkane"
Avtorica Ljuba Žerovc