Vse stvari nosijo s seboj voljo.
Brez volje ne bi bilo ljubezni.
Človek gleda v mogočno raztrgano nebo,
ki kaže vesoljske pošasti postaranega duha,
bolestno sladko, zvonko piskajočo kamenino,
pomešano s plini vesoljnih meglic
in inteligentno motivacijo svetlobe.
S prostim očesom lahko v daljavah opaziš
neverjetne presenetljive, pretresljive oblike
jurskega sveta, kamene dinozavre s stražarjevim očesom.
Kot mesečniki plavajo po univerzumu,
ki ga je produciral darovalec imunskega sistema človeku.

Ta najstarejša vesoljska sila skritega izvora
in dolgega nagonskega spanja
se je nekaj bilijonov let zadrževala
v nedrih stvarstva, dosegla je stanje
neomejene moči in umsko zrelost kamenin,
da lahko zapovedujejo sistemu in se izkazujejo
z genialnostjo mesijanske prerokbe.
Vsa snov v vesolju ima voljo in možnost,
da zaživi kot divja samovolja nad človekom -
nepokornežem pred zakonom narave.
Kamnina je človeka naredila za svojo usodo.
Živo bitje ni ničesar drugega kot nadaljevanje
evolucijskega kaosa. V tem podrejenem orodju –
človeku krepijo rudnine svojo samovoljnost.
Homo sapiens je samo še mehanizem kamenine,
je navadno merilo njenih zakonov,
ki jih nosi v kamenih prsih starodavnih zapisov,
iz strahopetnosti in nemoči jih imenuje božanstvo.
Vesoljni pok se spreminja v avtomobile, lokomotive,
ladje, TV sprejemnike, računalnike, traktorje in orožje.
Kaže, da se je vesoljni pok soočil sam s seboj v človeku
in si preskrbel svoj čestitljevi videz vsemogočega Boga.
Kamenina je prinesla s seboj zavest in možgane,
da je napravila filozofijo s sistemi, religije, politiko
in narisala zemljevide ter preživela vse vesoljske
spridenosti v človeku z dobro negovanimi iluzijami
in lažmi. Vedeti je treba, da je človek samo kamenina in
mehko sijoči kozmos, ta pa upravlja veliko večji sistem,
kot ga zna upravljati človek, ki je sposoben zgraditi
Asuanski jez, Panamski prekop in na Kitajskem
masiven jez Treh sotesk na reki Jangcekjang.
Prvo dejanje: surovine se preobražajo v skupine molekul;
drugo dejanje: Preskok k večjim molekulam;
tretje dejanje: preskok k živi celici.
Le kdo bi še lahko oporekal dokazom geneze,
da življenje nastaja samo iz volje stvari,
volje in razuma svetlobe. Kaj pa ljubezen?
Objemanje beljakovinskih molekul in molekul DNK,
ki se po naključju srečajo, spoznajo kot ljubimci
in se objamejo. Rodi se prva živa celica, ki nosi
v sebi nežen dedni zapis kako naj se človek zaljubi.
Ljubezen je kemija, volja in geneza razuma stvari.
Zunaj je mraz, zato bom nocoj preverila, če je to res.