Na modrih krilih jezdec je poguma,

dvignil z očmi ta neprebojen zid.

Zašepetal, saj ljubezen ni uvid,

onkraj spečega je raj brez razuma.

*

Zvezde utripajo kadar sva sama,

niti trenutek nisva lažen privid.

Dograjen sva ljubezenski zemljevid,

toplota iskanega dar je nama.

*

Plujem po reki spomin umirjeno,

zajemam z rokami vse brez strahov.

Pogumno objamem vse ponujeno.

*

Iztirjen vlak na preprogi užitkov,

vse na zemlji jedru je dovoljeno.

Na periferiji nič več ni okov.


Klavdija KIA Zbičajnik