Na željo številnih bralcev bo mag. Stephen Russell Poplin Slovenijo ponovno obiskal v mesecu NOVEMBRU, in sicer med 7. in 13.11.2006.
V okviru svojega obiska bo imel predavanje na temo "ŽIVLJENJE MED ŽIVLJENJI" na prireditvi Mavrična sobota, ki bo 11.11.2006 ob 11. uri na OŠ Mirana Jarca v Ljubljani (Bežigrad).
Poleg tega bo izpeljal tudi dve skupinski hipnoregresoterapiji, in sicer 8. in 11.11. med 16. in 20. uro. Vstopnice so na voljo samo v predprodaji - tel. 01 366 38 01.
Vse njegove aktivnosti bodo prevajane v slovenščino.

HIPNOZA NI SPANJE
Od leta 1977, ko je ameriški raziskovalec obsmrtnih doživetij, Raymond Moody, objavil knjigo "Življenje po življenju", so se razmere spremenile do te mere, da danes ni več tabu govoriti o smrti, reinkarnaciji, "prehodu skozi tunel v bleščečo svetlobo" in podobnih - še nedavno nepredstavljivih - stvareh. Tako kot omenjena knjiga sta v Sloveniji luč sveta zagledala tudi prevoda del dr. Michaela Newtona "Potovanje duš" in "Usoda duš", ki ju slovenski bralci dobro poznamo.
Prav področje, ki ga opisujeta ti dve knjigi, je tudi tematika aktivnosti, ki jih bo na svojem drugem obisku v Sloveniji izvajal učenec dr. Newtona, mag. Stephen R. Poplin.

Ker je bil dr. Newton spočetka po naravi precej nejeveren, je na začetku svoje terapevtske poti - v skladu s svojo tradicionalno terapevtsko usmeritvijo - hipnozo in regresijo uporabljal predvsem za ugotavljanje izvora motečih spominov in travm iz otroštva, v raziskovanje prejšnjih življenj pa se ni spuščal, kajti to se mu je zdelo na meji sprejemljivega. Nek klient pa ga je s svojimi trditvami in odprtostjo za poskuse privedel do spoznanja, da se onkraj te navidezne meje (sprejemljivosti) nahaja množica pomembnih in uporabnih informacij, ki so praktično na dosegu roke in ki jih je kot pomoč pri razreševanju težav bolnikov ne le mogoče, ampak že skoraj nujno uporabiti. Kmalu je ugotovil, da človekovi globoki spomini ponujajo celo zbirko preteklih izkušenj, ter sčasoma pridobil veščino vstopanja v duhovni svet klientov. Na ta način zbrane izkušnje in informacije so ga postopoma pripeljale do prepričanja, da svet, o katerem govore nekatera pričevanja, v resnici obstaja, čeprav je nestvaren in v veliki meri nepredstavljiv, ter da ima ta svet svoja pravila, hierarhijo, vzroke in posledice dejanj ter presenetljivo močno logiko. Dr. Newton je svoja odkritja strnil v termin "življenje med življenji" (Life between Lives).

Če si dušo predstavljamo v obliki treh koncentričnih krogov, ki predstavljajo nivoje zavesti, in pri tem zunanji krog pomeni zavestnega duha, torej vir našega analitičnega razmišljanja, potem drugi krog (plast) predstavlja podzavest, do katere se zavestno ne moremo prebiti, tu in tam pa se nam po fragmentih razkriva v obliki sanj, travm in različnih vzorcev. Do te plasti pa se lahko prebijemo na kak vzpodbujen, torej umeten način in med temi načini pomeni hipnoza prav gotovo enega od najbolj uporabljenih pristopov.
Dilem o primernosti, veljavi in zanesljivosti hipnoze kot orodja za odkrivanja resnic, skritih v podzavesti že lep čas ni več. Tako je jasno in raziskano, da hipnotizirani niti ne sanjajo niti ne halucinirajo, kajti v obeh stanjih ne bi bil sposoben slediti časovnemu zaporedju, ki je za vse raziskave podzavesti bistveno. Gre za neko vrsto transa, v katerega se posameznik potopi in se mu pri tem možganski valovi upočasnijo od budnega valovanja beta skozi meditativne valove alfa vse do ravni v območju theta. Tako doseženo stanje ni spanje, temveč hipnoza. Zavedni duh ni "prisoten", zato pa lahko sprejemamo in oddajamo sporočila, poleg tega so odprti vsi spominski kanali.
Za hipnozo je značilno, da človek v takem stanju ne more lagati (torej poljubno procesirati, obdelovati podatkov), res pa je, da si marsikatero tako odkrito/pridobljeno informacijo lahko razlaga napačno. Prav tako v takem stanju človek ne sprejema tistega, v kar v resnici ne verjame.

POT V NEZNANO

Ena od najbolj zakoreninjenih predstav sodobnega človeka je - dojemanje časa. Pri regresijah in Life between Lives (LBL) se prav to kaže na najboljši način. Klienti imajo namreč težave z opisovanjem tistega, kar v popolnosti odstopa od njihovega siceršnjega dojemanja, kljub vsemu pa je bilo mogoče iz njihovih navedb dovolj izluščiti številne in kvalitetne informacije v zvezi s srečanji z dušami vodnicami, njihovo hierarhijo in drugih odkritih čudesih onostranstva.

O vsem tem je dr. Newton napisal knjigo "Potovanje duš" in jo nekaj let kasneje nadgradil s knjigo "Usoda duš" ter v obeh s pomočjo magnetogramov pogovorov s klienti podal nazoren in precej predstavljiv svet iz sfere nepredstavljivega. Izlet v podzavest in med vzorce, skrite v njej, še posebej v primeru, če je voden s strani vešče in za tak odgovoren in včasih tvegan postopek kvalificirane osebe, nam ponuja enkratno možnost odkritja novih temeljnih o sebi, svoji poti, namenu življenja in poslanstvu na tem svetu, pa tudi o vzrokih za prenekatero travmo, ki nam greni življenje in ki bi nam bila brez tega izleta še naprej zastrta in nedosegljiva.