Draga Ljuba!

Res je, da so po moji vrnitvi iz toplic Pozitivke popisane z mojo poezijo. Tam sem bila prikrajšana, saj nisem mogla nobene moje pesmi oddati, ker imajo tako programiran internet, da plačaš 200 tolarjev in te po 15 minutah kar sam izklopi, brez možnosti, da bi si vzel oziroma plačal daljši čas uporabe. Sploh ne razumem takega režima, verjetno ga je sprogramiral kakšen ne preveč pameten programer, ki mu je primanjkovalo smisla za vljudnost, poslovnost in realnost. Ne boste verjeli, da je to mogoče v največjem evropskem termalnem kompleksu Čatežkih term (Hotel Čatež). Posebno tujci so kar vriskali od veselja, ko so lahko prek tako sprogramiranega računalnika na internetu urejali svoje poslovne zadeve. Trdno sem sklenila, da si bom čimprej kupila prenosni računalnik.

Sedaj sem res zasula Pozitivke s poezijo, ki je tam nastala. Upam si reči, da tudi tam nisem zavrgla svoje samovšečne domiselnosti, svojega veselja do poezije, ki izhaja iz moje domšljije. Domišljijo sem posrkala s svojim opazovanjem okolja in ljudi, predvsem pa sebe. Čisto po naključju sem nekatere stvari doživljala na osebni ravni in moram reči, da sem bila tako krepostna, da si nisem niti enkrat privoščila slaščic, ki so sledile kosilom in večerjam. Moj odpor do izključnega vegetarianstva se je že skoraj prelevil v ljubezen do tega že skoraj skrajnega mučeniškega načina hranjenja, čeprav so mi solata in sadeži že od nekdaj zelo všeč. Bila sem podobna zajcu, ki gloda deteljo. To pa ni enostavno po vsem gnetenju, masažah in telovadbah ter drugih terapijah, ki sem jih bila deležna. No, saj te stvari bi tudi lahko zamolčala.

Lep pozdrav in vse dobro. Ljuba, da veš, da sem tvoje recepte o slaščicah dala v "Dreafts".

Tatjana

[ Odgovori na to | # ]