Skoraj ga ni dneva, da nas ne bi opozarjali – predvsem politiki – na našo ogroženost zaradi terorizma in nas ob tem prepričevali, kako pomemben je za našo varnost boj proti terorizmu. Logika teh opozoril je sledeča: »Bolj ko se bomo oboroževali, bolj ko bomo napadali, bolj bomo varni.«

Vendar je že preprost razmislek dovolj, da vidimo, da silne količine orožja ne zagotavljajo nobene resne varnosti, še več, v resnici nas spravljajo v ne-varnost.
Vsakodnevne eksplozije, šikaniranja, pomanjkanje vsega mogočega v ljudeh, ki so »kaznovani« za dejanja, ki naj bi jih zagrešili domnevni teroristi, sprožajo strah in sovraštvo do vsega, kar povezujejo z agresorji. Dovolj je beseda ali slika in čustva izbruhnejo z vso silovitostjo. To pa je odlično »gojišče« za vse vrste nestrpnežev in tudi pravih teroristov.

Če bi resnično želeli poskrbeti za svojo varnost, je nikakor ne bi smeli »graditi« na grožnjah, nasilju in strahu, temveč na medsebojnem zaupanju. A kako priti do njega?
Ko bomo pomagali »graditi boljše življenje« v Iraku, Afganistanu, Darfurju, Palestini itd. z gradnjo šol, bolnišnic, vodovodov, cest in druge infrastrukture, namesto z bombami in raketami, bomo začeli graditi medsebojno zaupanje. Potem bo ostalo malo prostora za nestrpneže vseh vrst.

Ne gre za naivno razmišljanje. Dobro rojeva dobro – to je prastara resnica. Ko bomo sposobni pravične delitve bogastva, ki nam ga nudi Zemlja v izobilju, si bomo zaupali, brez tega pa ne bo nikoli miru niti človeka vredne prihodnosti. Maitreja, učitelj človeštva, pravi: »Brez pravične delitve dobrin ne more biti pravice; brez pravice ne more biti miru; brez miru ne more biti prihodnosti.«

Rok
www.gibanje.org