ODŠEL JE POGUM…

ko monotonost kolesnic širokih
v rdečem blatu se končala je

in skozi hlad oči ledenih
me zadelo njih sovražno je srce,

z orožja grožnjo v rokah,
ki srhljivo svetilo se je.

ODŠEL JE STRAH…

ko nemoč človeško sem priznala,
vse želje, vse cilje sem spustila,

življenje svoje v Njegove roke
do popolnosti predala…
.

In kot da le smrti so privid bili – so odšli.
A meni neomajna VERA v srcu – JE OSTALA.
.