"Pri podeljevanju koncesij gre za 'trganje' lastnine, ki je bila nekoč ustvarjena tudi s samoprispevki. Krog ljudi si pod mizo deli javne zdravstvene domove in bolnice. Dogaja se nam nekaj, kar bi vsaka normalna družba strogo obsodila," je na okrogli mizi o privatizaciji slovenskega zdravstva dejala Julijana Bizjak Mlakar.

Po njenih besedah bo privatizacija zdravstva, za katero se zavzema minister Andrej Bručan, najbolj prizadela manj premožni sloj prebivalstva.

V gibanju ostro nasprotujejo podeljevanju koncesij zdravnikom, kar se je pred kratkim množično dogajalo prav v Novem mestu. Zaradi odhoda 13 zdravnikov med koncesionarje bo po besedah vodstva zdravstvenega doma brez dela ostalo 14 ljudi, zdravstveni dom pa bo prikrajšan tudi za pol milijarde tolarjev, ki namenjen obratovanju. Nevenka Lekše, soustanoviteljica gibanja in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, je prepričana, da je novomeški župan koncesije podelil nezakonito, saj so bile podeljene brez javnega razpisa, kar je v nasprotju z določili EU. "Zdravstveni sistem v Sloveniji je dobro postavljen, temelji na solidarnosti in vzajemnosti. Oblast pa bo s komercializacijo zdravstva bistveno posegla v naše zdravstvene pravice," je prepričana Lekšetova, "kajti javno zdravstveno varstvo temelji na preventivi, medtem ko je cilj zasebna prakse kurativa, saj ta prinaša denar." Po njenih besedah nihče v EU, kaj šele v Sloveniji, ni dokazal, da je zasebno zdravstvo cenejše, strokovnejše, učinkovitejše, kot trdi minister za zdravje.

Toda po mnenju nekaterih udeležencev posveta je mnogo stvari že zamujenih. Adolf Šuštar, predsednik sindikata območne organizacije društev upokojencev, meni, da bi morala vlada že na samem začetku izdelati natančne kriterije za podelitev koncesij. Podobnega mnenja je tudi Jože Miklič iz območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: "Treba je spremeniti zakon. To je najpomembnejše, kajti če zakon tega ne bi dovoljeval, tudi župan ne bi mogel kar tako podeliti koncesij."
www.dnevnik.si