Kako naj povem ti,
da ob tebi trpim,
kako naj pokažem,
da več si želim,
kot prazne besede,
ki po sobi donijo,
ko okno odpreš, se razgubijo,
v srcu pa rano pustijo.

Nočem tvojih poljubov,
nočem telo,
nočem obuditi kar je bilo,
zaprla sem vrata,
odpelji se stran,
v deželo svojih sanj.

Ne vračaj se k meni,
dovolj sem trpela,
vsaki laži tvoji verjela,
da srečo zame si le želel,
zakaj, zakaj, potem samo zase si skrbel.

Sama bom poskrbela,
da rana ne bi bolela,
ko ob meni te ne bo,
ko bi moral biti,
a moram te spustiti,
če hočem še kdaj ljubiti.