Črno krinko imam na očeh,
čez dušo pa prozorno,
zmeraj padem v nezavest,
če kdo kaj reče mi osorno.

Gosto perje me krasi,
nekje v njem si tudi ti,
zdaj mi pa oprostite, moram iti,
največjo rano na srcu si previti.

Sem že nazaj, tako lepo mi iz ust diši,
nekaj piha okoli mene,
morda si tukaj tudi ti,
krinke dol, razčeši perje,
počasi,
saj se ne mudi.

Hojladri.