Predstavljamo nekaj pesmi iz zbirke UPANJE, ki jo je izdala Ivica Bohorč.

Ivica Bohorč se je rodila 10. maja 1966 na Goričici 6 pri Ihanu. V osnovno šolo je hodila v Ihanu in Domžalah. Opravila tečaj za bolniške negovalke in se zaposlila v Tosami, kjer je delala osemnajst let do upokojitve.
Zaradi bolezni je zdaj doma, hodi na dializo in čaka na presaditev ledvice. Zanima jo glasba , rada ima domače živali, posebej muce, ljubi naravo in piše pesmi.


Za pomoč pri izdaji zbirke se zahvaljujem
Krajevni skupnosti Slavka Šlandra
Cvetličarni Slovnik
Cvetličarni Omerza
Frizerskemu salonu MIRA
Občina Domžale
Avto šola Lončar

BISTRICA

Izpod naših si gora
prišumljala čista vsa,
bistra in ponosna si
naša Bistrica.

Kdor hodil po bregovih
tvojih je nekoč,
začaran je strmel
v zeleni tok deroč.

Še vedno tečeš mimo nas,
a nič več nisi čista,
in žal nam je, da je tako.
Kdaj spet boš lepa, bistra?

BOLEČINA

Bolečina vso me je prevzela,
parala mi je srce,
da jokala sem, trpela.

Bolečina me je utrdila.
Ko je končno popustila,
sem oddahnila si močno,
vse spet lažje je bilo.

Lepo bo, ko ne bo
več bolečin,
takrat čutila bom,
da še živim.

Najlepše pa mi bo takrat,
ko ledvičko zase
šla vesela bom iskat.

GORENJSKA NAJLEPŠA

Gorenjska najlepša
si dežela ti,
od tod lepota
najslajša nam žari.

Ko jutranje sonce
planote tvoje pride gret,
srce mi zaigra,
sem vsa srečna spet.

Gorenjski Julijci
so tvoj najlepši dar,
tu je hitrih gamsov raj,
me vedno znova vleče
srce spet sem nazaj.

ČAS

Je čas, ko se rodiš,
in tudi, ko živiš.
Je čas, ko se učiš
in ko se veseliš.

Je čas, ko si bolan
in čas, da si zaspan,
je čas, da se zbudiš
iz svojih lepih sanj.

Je čas, ko si odrasel
in si delo boš iskal,
pride čas, ko prvo plačo
na račun boš dal.

Pride, čas ko se poslavljaš,
pride krik in jok, trepet,
čas ko mine tisto,
kar te spremlja vrsto let.

Za vse, kar kdaj se ti zgodi,
pride čas in tudi mine,
a v srcu vedno ti pusti
prijetne ali žalostne spomine.

GORSKI SVET

Prelep je gorski ta naš svet,
je lep pozimi in polet.
Ko sonce meglo prepodi,
srebrni sneg se zaiskri.

Poleti gore rože okrase,
prav kot v raju se mi zde.
So pisane in štrihane,
od stvarnika požegnane.

Oko planincev se smeji,
ko tako krasje tam cveti.
Le mir in radost sta doma
sredi gorskega sveta.

HVALA

Za vsa ta lepa leta
daj trenutek mi, da se zahvalim.
Radostno mi je srce,
ko gledam, da lepo ti gre.

Vedno bil si zbran
in dobre volje,
vedno vedel si,
kaj zame je najbolje.

Zato naj danes se zahvalim
tebi, ki si bil mi zvest.
Naj ti Bog povrne
za iskrenost in dobroto tvojo.
Hvala, mož moj, in še enkrat hvala.
Za vedno srce sem svoje tebi dala.

SEBI

Nikar ne toči več solza,
naj mine bridka bolečina,
prevzame naj te sreče čas,
zavriskaj iz srca naglas.

Naj se izpolnijo želje,
naj spet srce zahrepeni
ljubezen, ki je božji dar,
naj znova v tebi zacveti.

Ljubezni cvet utrgaj si,
na prsi svoje ga pripni,
potem le še korak naredi
in boš začutil srečo v sebi.

Naj svet izve resnico
in ta, ki dela mi krivico:
Jaz upanja imam,
izdati se ne dam.