|  Dr. Blaze Welch je v Sandpointu predaval o tem, kako se znebiti strahu pred občutkom,
da bolezen "hodi okrog nas". Namen tega govora, ki je bil sponzoriran
od North Idaho Chapter of Vaccination Liberation, je bil poučiti ljudi, da so
sami odgovorni za svoje zdravje. Dr.Welch je razpravljal o povzetkih JAMA, ki
skozi njihove natančne razlage dokazujejo, da smo v zadnjem stoletju izbrali napačen
odcep na poti do varovanja zdravja.
Večina ljudi je navajena verjeti teoriji, ki ji pravimo teorija mikroba - torej,
da mikrobi povzročajo bolezen. Resnica je, da so mikrobi (bakterije) vsepovsod,
so privabljene in se širijo v razmerah nezdravega tkiva. Njihovo delo je, da
razkrajajo mrtvo snov. Na primer, ko odmre drevo, nastopijo bakterije, ga začnejo
jesti in to se sčasoma spremeni v zemljo. Bakterije se ne lotijo živega, zdravega
drevesa. Enako je pri ljudeh, bakterije privlači mrtva materija in kadarkoli
je v telesu prisotna mrtva, neuporabna strupena snov, jo bodo bakterije pričele
razkrajati in bo sčasoma postalo "zemlja".( beri odpadek, oz. popolen
razkroj).
V sredini 18. stoletja je zahodna medicinska znanost imela možnost izbire dveh
odcepov na svoji poti: Bechampovo teorijo, ki podpira trditev, da vse živo izvira
iz mikroorganizma (temeljne enote organizma); Bechamp je verjel, da mikroorganizmi
izločajo substanco vrenja, ki pomaga pri prebavi v zdravem telesu in se razvije
v bakterije, ko naleti na mrtve oziroma poškodovane celice.
In Pasteurjevo teorijo mikroorganizmov (klic), ki razlaga, da bolezen pride
v naše telo in tvori mikroorganizme proti katerim se moramo boriti, da bi se
jih znebili. J.I.Rodalejeva razlaga Pasteurjeve teorije klic je, da klice živijo
v zraku in vsake toliko vstopijo v človeško telo, se namnožijo in povzročijo
bolezen. Tako je potrebno samo še pobiti vse klice in bolezen je premagana.
Bechampova teorija postavlja vso odgovornost za preprečitev bolezni na posameznika.
Torej na preventivno delovanje vsakega posameznika z načinom življenja, da do
bolezni spoh ne pride. Vendar v praktičnem smislu v tem - da ima vsak posameznik
sposobnost preprečitve ne-zdravja s tem, da skrbi zase - ni denarja.
Zahodna medicinska znanost je izbrala Pasteurjevo teorijo, ki je odprla vrata
razvoju svetovne medicinske in farmacevtske industrije. Od 1850. leta smo razvijali
in izpopolnjevali droge za napad in uničenje bolezenskega napadalca in za rezultat
dobili epidemijo raka, bolezni, bolehnost in zelo bogato in vplivno farmacevtsko
industrijo.
Dr.Welch komentira, da je lansko leto (1998) farmacevtska industrija zaslužila
s prodajo drog (zdravil) po svetu 182 milijard dolarjev. Nasproti temu dejstvu
navaja, da je potrebnih približno 183 milijard dolarjev za zdravljenje nasprotnih
učinkov teh drog (zdravil).
Dr. Welch je navedel nekaj statističnih podatkov, ki bi morali skrbeti vsakogar,
ki obiskuje alopatične zdravnike (doktorje medicine), ima zdravstveno zavarovanje
ali namerava nekega dne končati v bolnišnici. Naslednje priznanje, ki ga JAMA
navaja je pet top vzrokov smrti v ZDA. Po vrstnem redu so to: tobak, alkohol,
malomarnost pri opravljanju medicinske oskrbe, prometne nesreče in strelno orožje.
Po podatkih JAMA doktorji medicine pokončajo več življenj kot prometne nesreče
in strelno orožje. S tem v mislih se lahko vprašamo, zakaj takšna skrb okrog
kontrole legalizacije orožja, ko bi morali biti bolj zaskrbljeni nad kontrolo
dela doktorjev medicine.
"Število smrti na dan, ki jih doktorji medicine povzročijo zaradi malomarnosti,
je približno enaka številu ljudi, ki bi izgubili življenje, če bi se vsak dan
zrušili trije jumbo jeti in bi umrli čisto vsi potniki," komentira Dr.Welch.
Naslednja JAMA statistika navaja, da 1/5 (20 odstotkov) vseh ljudi, ki obiščejo
alopatske zdravnike utrpijo zdravniško povzročeno škodo. Še več, po statistiki
JAMA, za 16 odstotkov vseh ljudi, ki umrejo v bolnišnicah, se po obdukciji ugotovi,
da so umrli od nečesa drugega kot pa so bili prvotno diagnosticirani. Z drugimi
besedami, doktor medicine, ki je postavil diagnozo ni imel pojma o tem kaj je
bilo v resnici narobe s pacientom. Potemtakem je možno, da je pacient umrl zaradi
potrebe po primerni negi.
Druga publikacija, American Medical News ugotavlja, da je 28 odstotkov ljudi,
sprejetih v bolnišnice tam, ker trpijo zaradi nasprotnih učinkov na predpisane
droge.
"Nezadržno izgubljamo bitko proti virusom in bakterijam. Antibiotiki ne
delujejo. Potrebno bo menjati smer, saj sedanja očitno ni prava," pravi
Dr.Welch.
Dr. Welch je skozi predavanje podal števila praktična in logična opažanja.
Eno od njih je tako očitno, da si zasluži našo pozornost: "Ko nastopi v
šoli epidemija, recimo oslovskega kašlja in zboli 14 od 200 učencev na šoli,
koga vzamejo pod drobnogled? "je vprašal.
Odgovor je seveda, da vzamejo pod drobnogled število bolnih otrok. To število
nato obravnava okrajna zdravstvena institucija. Zdravstveno okrožje zbira podatke
in sporoči časopisom podatke o epidemiji bolezni, nakar se množice zgrnejo k
doktorjem medicine po cepiva.
"Ne bi bilo bolj primerno vzeti pod drobnogled 186 otrok, ki niso zboleli?",
se sprašuje Dr.Welch.
Dodaja še odlomek iz British Medical Journal-a, ki navaja, da je samo 1
procent vseh znanstveno raziskovalnih listin, ki preiskujejo medicino, znanstvenih.
Torej, če je to res, ne samo, da so alopatski zdravniki (doktorji medicine)
v zmoti o razumevanju temeljne narave bolezni, temveč 99 procentov njihovih
zaključkov, diagnoz ter s tem postopkov zdravljenja, bazira na pomanjkljivi
znanosti.
Vir: časopis IDAHO OBSERVER - april 1999
Članek napisal: Don Harkins:
Iz angleščine prevedla: Darja Marguč, študentka Naravnega Zdravja - Naravne
Higiene
|
NE ZAMUDITE
Zdravniki pomorijo več ljudi kot pištole in prometne nesreče
Prispeval/a: Ljuba dne sreda, 18. oktober 2006 @ 09:01 CEST
Glasno pritrjujem avtorju tegale članka, ker se še kako strinjam z njim.
Zdravnikom enostavno ne zaupam (več). Pred kakimi tridesetimi leti sem imela vnete oči, pa sem odšla k zdravnici, ki mi je ugotovila rosaceo, a me za vsak slučaj poslala še k dermatologinji, ki naj bi bila neka specialistka. Ta pa mi je ugotovila celo luskavico, in to le ob bežnem pregledu mojih komolcev, ki so bili resda rdeči in odrgnjeni, a zaradi pretiranega naslanjanja na mizo ob študiju.
Seveda sta me obe obilno založili z arcnijami (kaplicami in mazili), ki pa sem jih samo vrgla v smeti, kajti bile so popolnoma neučinkovite. Sama sem prišla do ugotovitve, da so se mi oči vnele zaradi neke nove znamke kozmetike, se pravi, da sem bila alergična na novo senčilo za veke. Pozdravila sem se sama s kamiličnimi oblogami okrog oči in z izogibanjem tej (blagovni) znamki oziroma senčilom nasploh.
Tudi mojega malega sina so skoraj zašuštrali z obveznim cepljenjem, saj bi revček skoraj ohromel, kajti po cepljenju se par tednov ni mogel postaviti na noge in je samo tulil.
Kakih pet dni nazaj pa sem verjela, da Visine kapljice pomagajo, če imaš utrujene oči, pa sem jih kupila in kapnila v vsako oko po eno. Že tri dni pa imam vse otečene veke, v očeh pa me zbada in peče, kot bi me nekdo po njih zbadal z bucikami.
Moje geslo je "Čim dlje stran od doktorjev!" Prisluškujem raje signalom iz svojega telesa oz. uma in se ravnam po njih. Sama natanko vem, kaj potrebujem, oziroma kaj delam narobe, če se slučajno kdaj znajdem v kakšnih zdravstvenih težavah. Vedno dobim odgovor iz svoje podzavesti, po katerem se nato ravnam. Ker če se ne, sem si potem čisto sama kriva svojih tegob in težav.
Resnica je, da je vsakdo sam odgovoren za svoje zdravje. Malo več znanja in prosvetljevanja na tem področju ne bi nikomur škodilo!
Lep dan želim vsem
Ljuba Žerovc
Zdravniki pomorijo več ljudi kot pištole in prometne nesreče
Prispeval/a: en_bk dne sreda, 18. oktober 2006 @ 09:44 CEST
en bk
Zdravniki pomorijo več ljudi kot pištole in prometne nesreče
Prispeval/a: avgusta dne sreda, 18. oktober 2006 @ 14:19 CEST
Meni je za diagnozo postavila »spondilozo« brez vseh potrebnih pregledov, me vedno znova pošiljala na fizioterapijo, kljub temu, da to ni nikoli pomagalo. V bolniškem staležu s tabletami proti bolečinam sem doma čakala, kdaj bodo bolečine toliko popustile, da bom lahko sedela, se pripogibala, premikala in dvigala roke. Ko mi je hrbtenica odpovedala pokončnost sem bila prvič poslana na slikanje. Zdravničin komentar po pregledu slik je bil: »Pa saj vi sploh nimate spondiloze!«, kot bi si jo jaz sama izmislila. Z mojimi vretenci je bilo vse v redu, vnetje je bilo mišično in živčno, kar je kasneje ugotovila fizioterapevtka. Prav ta, ki me je leta in leta »zdravila« po nalogu moje zdravnice, je v isti sobi zdravstvenega doma z akupunkturo popravljala, kar se je popraviti še dalo. Pa ne na napotnico, plačati sem morala iz svojega žepa.
Pogoste težave in bolečine z očmi je moja zdravnica prepoznala kot vnetje veznice. Zdravila me je tako dolgo, dokler mi niso zatekle veke in pekoče bolečine končno onemogočile pogled v svet. Popustila je in me napotila k okulistu. Ta si je najprej ogledal spremljajočo dokumentacijo in izrazil začudenje, da mi po vsem dolgem zdravljenju še ni dobro. Med pregledom je poklical k sebi dva praktikanta in kazal na moje široko odprte oči, kako tipičen blefaritis da imam. Vsi so zrli vame, preiskujoče in kimajoč, da se strinjajo, jaz pa bi od zadrege najraje pobegnila. Drugega si nisem mogla razlagati, kot da me imajo za simulantko, ki ji nič ni, kajti takrat še nisem vedela, da je blefaritis vnetje trepalnic. Zaradi nestrokovnega predhodnega zdravljenja je bolezen postala kronična, neozdravljiva, posledično pa povzročila tudi motnje vida in nošnjo očal. K sreči sem našla tehniko, ki v kratkem času popravi oči do take mere, da očal ne potrebuješ več. Samo obžalujem lahko, da ta način zdravljenja našim zdravnikom ni poznan, pa kaj, tudi če bi bil, ne bil bil dovoljen.
Zaradi takih in podobnih izkušenj sem pričela iskati preverjene načine zdravljenja mimo uradnih zdravnikov in z veseljem lahko rečem, da sem bila uspešna pri iskanju in pri zdravljenju. Mislim tudi, da so načini samozdravljenja ali samopomoči dostopni skoraj vsem, samo preveč zadrgnjeni ne smemo biti pri iskanju ali uporabi.