Aprilski dež poljublja mehke trate,
razpira popke, ko žari v svetlobi dneva,
iz njih podoba tvoja se rojeva,
aprilski čas je čas, ko mislim nate.

Nemirne kot smehljaj so ptičje jate,
iz tvojih biserov pomlad odseva,
mar čudno je, če mi srce veleva
elizijske zapeti stihe zate.

Razkuštrane so trave na livadi,
mehko razlivajo se med poljane,
objema vetrc jih in nežno gladi.

Lažniv je čas, spomin ne celi rane !
Je tvoj nasmeh le plah privid pomladi ?
Aprilski sen je vse, kar mi ostane ...