Napočil je čas, da ponovno odkrijemo in se povežemo s svojim Virom, čas, da se spomnimo Božanske matere

Zakaj je pomembno, če ne celo nujno potrebno, da se zavemo ženskega obraza Vira vsega življenja, ki je tako moški kot tudi ženski?

Govoriti o njej, Boginji, je izziv. Podobno, kot če govorimo o dihanju; o dihanju ponavadi ne govorimo, enostavno dihamo in izkušamo polnost dihanja. Pa si vseeno zamislimo, da nekdo iz kakega čudnega razloga vendarle preneha dihati, ne da bi se tega sploh zavedal. Tedaj postane življenjskega pomena, da ga opozorimo na to, da ne diha. Ljudje smo, kot človeška družba, kolektivno prenehali "dihati" Boginjo in prav zares je stanje človeka in človeštva na splošno, milo rečeno, nezdravo. Govoriti o Boginji je torej težko, saj se je ne da ujeti v besede. Boginjo je treba izkusiti. Kljub vsemu pa za boljše razumevanje sledi kratka, precej abstraktna, definicija.

Na začetku ni bilo ne Boga, ne Boginje, obstajalo je le Eno, ne žensko ne moško. Sedaj se spustimo eno stopnjo nižje. Gledano kozmično, je vse kar je manifestirano, pa naj bo vidno ali nevidno, del ženskega aspekta življenja. Boginja, božanska Mati, je hkrati ustvarjalna sila (ustvarjalka) in stvarstvo samo. Bog, Gospod, moški princip je čista, negibna zavest. Ko pa se spustimo v stvarstvo samo, pa vidimo, da znotraj stvarstva moški predstavlja silo aktivnosti in ženska fundament bivanja.
Če iz svoje zavesti izpustimo Boginjo, upravičeno lahko pričakujemo probleme. Poglejmo si primer. Odsotnost Boginje v naši zavesti povzroči, da nimamo nikakršnega spoštovanja do stvarstva. Istočasno smo prekomerno usmerjeni zgolj na delovanje oz. akcijo in tako pozabljamo na aspekt bivanja. To je jasno zelo problematično stanje, vendar ga lahko opažamo vsepovsod okoli nas. To stanje je povzročilo, da je človeštvo kot nekdo, ki sedi v drevesu na koncu veje in se na vse pretege trudi to vejo odžagati. To stanje je utvarilo razliko med zemljo in svetom. Ljudje kolektivno živimo v svetu, ne živimo pa tudi na zemlji. Morda se to sliši čudno, res pa je ,da se človeškega sveta dobro zavedamo, njegovega fundamenta, Zemlje ali Gaje, kot so jo imenovali stari Grki, pa komajda. Človeška družba kot celota je izgubila povezavo s svojim fundamentom in med njima je nastala razpoka. Smer, v kateri potuje Zemlja in smer, v kateri drvi človeška družba, se vedno bolj oddaljujeta druga od druge. Vendar ni bilo vedno tako.

Izkušnja Boginje, ali z drugimi besedami ženskega aspekta življenja, je bila za naše daljne prednike nekaj samoumevnega. Na voljo nam je ogromno dokazov o tem, da je bila Boginja v antičnem svetu (pribl. 80000 let pred n. št.- pribl. 4000 let pred n. št.) edino čaščeno božanstvo. Od pribl. leta 4000 pred n. št. pa je bila Boginja tu na zahodu, skoraj popolnoma izbrisana iz življenja. Pri tem sta glavno vlogo igrali cerkvena institucija in znanost, saj sta odvzeli pomen vsemu, kar je organskega in naravnega. Na tak način sta zanikali obstoj Boginje in jo izrinili iz zavesti ljudi. Seveda je kult Boginje na skrivaj živel še naprej. Boginja z nami komunicira preko simbolike, njeno znanje in izkušnja sta se ohranila npr. v Tarotu, svojo prisotnost pa naznanja tudi z nekaterimi besedami (beseda gen v starem egiptovskem jeziku pomeni kraljica).

Že od pradavnine so ljudje razlikovali tri aspekte Boginje. Ker je bil kult Boginje najbolj ohranjen v Indiji, spoznajmo hinduistična imena za tri aspekte Boginje. Sarasvati predstavlja aspekt enosti življenja, inspiracije, rodovitnosti in blagostanja. Lakšmi predstavlja silo ljubezni, ki vzdržuje večno spreminjajoče se ustvarjeno stvarstvo. Ko pa pride čas velike spremembe nastopi Kali, Boginja dekonstrukcije in regeneracije. Ker se ljudje največkrat branimo sprememb, so le-te ponavadi boleče. Zato je Kali na slikah prikazana kot strašna, črna Boginja. Bistvo aspekta Kali pa je zgolj regeneracija oz. preobrazba, ko iz starega nastane novo. Čeprav se situacija, v kateri se je znašel svet, zdi katastrofalna, je v bistvu le manifestacija tretjega aspekta Boginje, Boginje dekonstrukcije in regeneracije. Zavedati pa se je treba, da je človeštvo zaradi lastnih izbir (med drugim tudi zaradi trenutnega geopolitičnega delovanja), priča trpljenju, ki je v veliki meri popolnoma nepotrebno. Če smo zavestni tretjega aspekta Boginje, potem spontano zaplujemo po valovih neizbežne spremembe, in pri tem na horizontu zagledamo nove, nepredstavljive možnosti. Val, ki nam je najprej grozil, da nas bo utopil, nas ponese v višave.

Čutiti pomeni stopati po poti zavedanja. S tem ko čutim da sem del zemlje, izkušam Boginjo, tisto silo, ki daje življenje vsem bitjem, ki nosi in prežema celotno stvarstvo in tako pomaga vsem oblikam življenja na poti razvoja in zavedanja. Čutim njeno ljubezen do vseh živih bitij. Čutim inteligenco s katero oblikuje in vodi življenje. Njena ljubezen je čista svetloba in njena svetloba je čista ljubezen, njena inteligenca je čista svetloba in njena svetloba je najvišja inteligenca. Njena svetloba, njena ljubezen, njena inteligenca navdihuje, razbistri in povzdiguje, ker sprejema in zaobjema. Preobrazba zemlje in preobrazba človeka sta njeno delo; ona razgrajuje, navdihuje in ponovno oblikuje.

Wander Johann de Laat
V Slovenščino prevedla Mateja Jamnik

Več o predavanju Ponovno odkritje boginje si lahko pogledate tukaj.