Te dni so nas presenetile visoke poznopoletne temperature. Če odhajate na morje, k rekam ali v hribe, kjer boste izpostavljeni soncu, potem kljub številnim opozorilom o škodljivih učinkih sončnih žarkov v minulih dveh mesecih ne bo odveč ponoviti nekaj informacij o sredstvih za zaščito pred soncem.

Tudi tovrstna sredstva in ne le sončni žarki lahko povzročijo reakcije na koži. Te se lahko kažejo z rdečino, drobnimi izpuščaji ali mehurji, če gre za hujšo obliko. "Laiki takšne spremembe na koži navadno imenujejo alergija, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je reakcija zares nastala po alergijskem mehanizmu," pojasnjuje dermatovenerolog asis. Borut Žgavec, dr. med., z dermatološke klinike v Kliničnem centru. Prave kontaktne alergije, ki nastanejo po stiku kože z določenim zaščitnim sredstvom, so namreč zelo redke.

K ZDRAVNIKU NI TREBA ZA VSAKO FIGO
V poletnem času se pojavljajo najrazličnejše kožne reakcije, ki pa so le malokrat posledica zgolj mazanja z zaščitnimi sredstvi. Navadno gre za kombinacijo teh z drugimi dejavniki, kot so:

uporaba za določen tip kože neprimernega zaščitnega sredstva;

mazanje v poletnem času je bistveno pogostejše kot čez leto;

vpliv sončnih žarkov;

stik z mikroorganizmi v vodi;

znojenje je poleti močnejše - prihaja do motenj v delovanju žlez znojnic.

Če pride do reakcije, je prvo pravilo izogibanje sprožilnemu dejavniku: ne smemo se izpostavljati soncu in se mazati z zaščitnim sredstvom, ki ga imamo na sumu, da je sprožilo to reakcijo. Poleg tega moramo biti posebno previdni pri uporabi zdravil v obliki mazil, ker imajo lahko določene stranske učinke. Tako lahko v primeru, da je diagnoza nepravilna, celo stopnjujejo bolezen. V hudih oblikah dermatolog svetuje uporabo obkladkov s fiziološko raztopino ali nevtralnih emulzij, namenjenih negi po sončenju. "Zdravnika je zaradi takšnih reakcij treba obiskati le, če se stanje tudi po tednu ali dveh ne izboljša ali če je prizadetost kože zares huda," pravi dr. Žgavec in dodaja, da resnejših posledic, ki bi ogrožale zdravje, ni.

NA KAJ PAZITI PRI IZBIRI ZAŠČITNEGA SREDSTVA
1. Faktor - Dermatologi svetujejo visoke zaščitne faktorje, in sicer vsaj 30.

2. Vrsta filtra - Zaščitna sredstva imajo lahko dve vrsti filtrov. Kemični filtri so tisti, ki zmanjšujejo sevanje UV-žarkov. Prehajajo v povrhnjico in prestrezajo oziroma absorbirajo UV-žarke. Sredstva s temi filtri moramo nanesti na kožo vsaj 15 minut prej, preden gremo na sonce. Delujejo tudi po kopanju ali znojenju, tako da ponovno mazanje ni potrebno. Na drugi strani so fizikalni filtri, ki odbijajo sončne žarke. Po uporabi ostanejo na površini kože, zato je verjetnost, da bi povzročili kakršne koli alergične težave, manjša. Delujejo takoj, ko se namažemo, se pa na koži vidijo in se spirajo z vodo ter znojenjem, zaradi česar moramo mazanje obnavljati. Večina zaščitnih sredstev ima oba tipa filtrov. Boljši proizvajalci ponujajo tudi izdelke, ki imajo bodisi le kemične filtre (izdelki z nižjim zaščitnim faktorjem), bodisi le fizikalne filtre, ki nudijo boljšo zaščito (izdelki z višjim zaščitnim faktorjem).

3. Zaščita pred UVA- in UVB-žarki - Pri izbiri zaščitnega sredstva moramo paziti, da nudi zaščito tako za UVB- kot tudi za UVA-žarke. Večina izdelkov ima določeno oznako, na primer najprej oznaka SPF 30 (faktor za zaščito pred soncem 30), ki se nanaša le na UVB-žarke, pod njo pa oznaka za UVA-zaščitni sistem - lahko s številko ali brez. Določitev UVA-žarkov je zelo zapletena, oznake za zaščito pred njimi pa še niso ustaljene. Po novejšem avstralskem tipu je na primer zaščita pred UVA-žarki podana opisno (npr. zelo močna, močna, srednja zaščita in tako naprej).

4. Nosilec - Nosilci sredstev za zaščito pred soncem so lahko zelo različni: mazila, olja, kreme, emulzije, tekočine, geli, pene… Nosilec je treba izbrati glede na tip kože in morebitne težave, ki jih ima posameznik. Napačna izbira je že lahko razlog, da se nekomu po koži pojavijo "mozoljčki". Tako naj ljudje, ki so nagnjeni k aknam in bolj mastni koži, ne uporabljajo olj, temveč kreme, tisti z zelo suho kožo pa naj si izberejo bolj mastne izdelke.
www.dnevnik.si