Pri marsikom odkrijejo diabetes po naključju, na sistematskem pregledu ali ob zdravstvenih zapletih, ko pri bolniku opravijo temeljitejše preiskave. Ker veliko ljudi še vedno ne razpozna znakov diabetesa, ki ga imajo lahko že dalj časa, je diagnoza pogosto postavljena prepozno, ko je bolezen že napredovala, kar se čez čas pokaže kot nepopravljiva zdravstvena škoda. Po 50. ali 60. letu je diabetikov do 18 odstotkov prebivalstva.

Zlasti so ogroženi debeli ljudje, ki se premalo gibljejo in nezdravo prehranjujejo. Če je v njihovi družini že diabetes, je ob naštetem verjetnost, da bo človek zbolel za diabetesom, kar 50-odstotna. Če omenimo, da sta najpogostejša zapleta več let trajajoče hiperglikemije oziroma slabo zdravljenega diabetesa možganska kap in srčni infarkt, je jasno, da diabetes nikakor ni bolezen, ki bi jo lahko vzeli zlahka. Prej ko jo odkrijemo in začnemo zdraviti, več je možnosti, da bo človek doživel pričakovano življenjsko dobo in da bo njegovo življenje tudi v starosti kakovostno.

Diabetes je razmeroma lahko diagnosticirati z meritvijo krvnega sladkorja. Krvni sladkor merimo v milimolih (mmol/l), okrog 5 milimolov pa je normalno stanje glukoze oziroma krvnega sladkorja. Če kadar koli čez dan namerimo več kot 11 milimolov, je diagnoza diabetesa skoraj neizbežna. Potrebno je ukrepati, da znižamo krvni sladkor. Pri vrednostih krvnega sladkorja okrog 7 milimolov govorimo o prediabetesu, ko se diabetes že napoveduje, a ga lahko s spremembo življenjskega sloga še preprečimo. Pri dobro zdravljenem diabetesu naj ne bi krvni sladkor nikoli znašal več kot 10 milimolov, tudi po jedi ne.

Ob desetletnici izhajanja organizira revija Dita za življenje z diabetesom septembra brezplačne meritve krvnega sladkorja. Meritve bodo potekale vsak delavnik od 10. do 13. ure v Dita centru, Bezenškova 18, Ljubljana (Zelena jama). Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi najnovejši merilnik krvnega sladkorja X- meter, ki izmeri krvni sladkor v pičlih 5 sekundah. Poprejšnje prijave na telefon 01 542-50-04.
www.dnevnik.si