Piše: Ra. Vo. v novih Misterijih www.misteriji.si

Svet informacij je vse bolj nepregleden in zamotan

Polagoma vse več osebnih podatkov prepuščamo usodi. Videti je, kot da bomo kmalu podarili še zadnjo zaščito svoje zasebnosti. Kaj nam pomaga urad za varstvo podatkov, tehnološko zahtevni tiski osebnih dokumentov in varovana izdelava tako imenovanega plastičnega denarja, ko pa v vsakdanjem življenju vse te osebne dragocenosti naivno zaupamo vsem, od zavarovalnic, državne uprave, veleblagovnic do bencinskih servisov in navadnih kramarjev. Naše zaupanje v njihovo poštenost je brezmejno.

Nasprotovanje preveč liberalnemu razpolaganju z osebnimi podatki se ponavadi zaostri ob popisih prebivalstva, ko morajo popisovalci po navodilih svojih delodajalcev (državne uprave) izvleči iz ljudi množico tudi najbolj intimnih podatkov. Potem pa minevajo leta in zavore popustijo. Strah pred "velikim bratom" se nam po nekaj letih demokracije zdi že malce odveč. Toda vedeti moramo, da osebni podatki zanimajo tudi ljudi, o katerih beremo predvsem v črnih kronikah, teroristične organizacije in različne združbe podzemlja.
Kljub pozitivni zakonodaji je današnji svet informacij postal nepregleden in zamotan.

Le malo ljudi se zaveda, kaj drugi vedo o njih in kaj bi lahko mimogrede zvedeli. Medtem ko smo v preteklosti skoraj vse vsakdanje opravke in posle opravljali anonimno, danes vodi do naše osebe vse več digitalnih sledi. Naše slike in celuloidni negativ smo prej po razvitju pri fotografu dobili nazaj in sami razpolagali z njimi. Kaj pa danes? Ali vemo, kaj se dogaja z datotekami naših digitalnih fotografij, ko jih damo po internetu razviti v elektronskem kiosku? Jih bodo uničili, ali pa bo razvijalec čez določen čas zbral o nas cel fotografski album?

Elektronsko plačevanje s karticami ima vedno več zagovornikov. Toda za seboj pušča povsem drugačne sledi kot plačevanje z gotovino: kdo je kupil kaj, kdaj in po kakšni ceni? Ali vemo, da je uslužbenec na bančnem okencu po izplačilu gotovine zares ponovno zbrisal naše podatke?

NA CESTI NISO SAMI
Vozniki avtomobilov lahko uporabljajo velik navigacijski sistem, ki jim natančno sporoča, kako lahko brez otežujočega branja karte prispejo na cilj. Večinoma so to "offline" sistemi, pri katerih je v avtomobilu le za kratek čas mogoče ugotoviti, kje se nahaja voznik. Toda obstajajo tudi "online" sistemi, ki sporočajo vodji službe voznikov vsakokratni položaj oziroma položaj njegovega vozila. Špedicije in izposojevalci avtomobilov uporabljajo tovrstne sisteme za nadziranje njihovega voznega parka. Ali se vozniki zavedajo, da jih tako lahko ob vsakem času na skoraj meter natančno virtualno zasledujejo s popolnoma neznanih točk?

Videokamere so nameščene tako rekoč povsod, celo v stenah kabin v kopališčih, v javnih parkih, predvsem pa na železniških postajah, v javnih prevoznih sredstvih in na površinah za pešce. Kamere so večinoma nameščene tako, da jih zlepa ne opazimo. Sploh pa ne vemo, kako bodo ti posnetki uporabljeni in koliko časa jih bodo hranili. Le upamo lahko, da bomo v množici slik še naprej ostali anonimni. Vendar moramo upoštevati, da sodobni program za prepoznavanje slik na videoposnetkih omogoča samodejno prepoznavanje obrazov.

"VELIKI BRAT" NA SP V NOGOMETU
Za letošnje svetovno prvenstvo v nogometu v Nemčiji so prvič v velikem obsegu uvedli tako imenovane personalizirane vstopnice s čipom RFID (Radio Frequency Identification). Za takšno vstopnico zahtevajo ime kupca, njegov naslov, bančno povezavo, številko osebne izkaznice in več drugih podatkov. Vstopnico je mogoče prebrati po radijskih valovih, torej brez vznemirjanja in ne da bi imetnik to opazil. Tako lahko osebo natančno identificirajo ne le ob vhodu na stadion, ampak teoretično povsod. Nemška nogometna zveza vas tako lahko prepozna, kjer koli na stadionu ste.

Ker zdaj pozna imena in naslove svojih privržencev, jih lahko tudi proda tistim, ki bi jih utegnili potrebovati …

NADZORNIK V TORBI
Mobilni telefonček je naprava, brez katere so danes mnogi ljudje povsem nemočni. Z njim je mogoče komunicirati, zbirati informacije, celo sprejemati in odpošiljati fotografije in še veliko drugega. Pa se zavedamo, da naš vključeni mobi deluje tudi kot usmerjeni oddajnik, s pomočjo katerega lahko upravljalec mobilne telefonije ob vsakem času natančno ugotovi, kje se naš telefon pravkar nahaja in kaj z njim počnemo? Te lastnosti lahko koristno uporabimo, ko želimo nadzorovati svoje otroke ali pa življenjskega partnerja. Seveda bi za te potrebe bilo priporočljivo kupiti še nekaj dodatne opreme, kot je na primer GPS sprejemnik (Global Positioning System).

Internet, po katerem brezskrbno pošiljamo elektronsko pošto in ga uporabljamo za različna kramljanja, nakupe, dražbe, bančne posle in za iskanje raznih informacij, je za nekoga, ki želi zvedeti čim več o nas, odprta baza podatkov o tem, kdaj kaj delamo, s kom komuniciramo, kaj nas zanima. Internetni prodajalci natančno spoznajo naše navade in želje. V današnji poplavi komercialnih ponudb mnoge ponudnike zelo zanima naše finančno stanje, s finančnim poslovanjem po Internetu pa izdajamo prav te dragocene podatke, zlasti če ne uporabljamo ustrezne zaščite. Če za te stvari uporabljamo službeni računalnik, dajemo priložnost tudi svojemu delodajalcu, da nas lahko neopazno nadzira.

VSAJ NEKAJ JE DOBRO SKRITI
Varovanje podatkov v sodobni informacijski družbi ni preprosto, a zato je v gospodarstvu vse manj zanimanja za varčevanje z njimi. Po drugi strani pa je tudi vse več tehničnih možnosti, da si vsakdo zavaruje svojo podatkovno bazo in hkrati sodeluje pri političnih pobudah za ustrezno zakonsko urejanje zadev na tem področju.

Ra. Vo.