V tem članku predstavljam bolezensko ekonomijo. Za predstavitev opažanja dogajanj v naši ekonomiji nisem našel primernega strokovnega izraza, za to sem ustvaril in uporabil nov termin bolezenska ekonomija. Ta dogajanja sem poimenoval tako zaradi tega, ker velik odstotek gospodarskih aktivnosti in ekonomske rasti predstavlja proizvodnja, trženje in prodaja proizvodov in storitev na podlagi bolezni. Zajema proizvode in storitve, ki povzročajo bolezni ali »zdravijo« te iste bolezni.

Kako vem, da smo v bolezenski ekonomiji? Na lastne oči se lahko prepričate. Že kratek sprehod po slovenskih mestih pokaže kaj se dogaja. Poglejte si kaj se gradi. Kaj bo v teh zgradbah. Če so poslovni prostori, je verjetnost, da boste videli prostore namenjene različnim »medicinskim« dejavnostim (ambulante). Če gradijo na vogalih ulic, bo verjetno lekarna, ali živilska trgovina. Sedaj si trgovci ob podpori farmacevtske industrije prizadevajo pridobiti tudi dovoljenja za prosto prodajo zdravil in storitev v svojih prostorih. Ste že videli lekarniški oddelek v trgovini z živili? Da, tudi take kombinacije obstajajo po svetu, ker so zdravila tako dobičkonosna. V trgovini z živili vidimo jasno predstavitev ekonomskih aktivnosti naše države na prodajnih policah. Večinoma vidimo proizvode s sestavinami, ki pospešujejo bolezni.

Bolezenska ekonomija seveda pospešuje rast farmacevtske industrije. To pomeni farmacevtske družbe pri nas in kot globalne korporacije po svetu. Prodaja zdravil predstavlja izraženo v Evrih (€) trilionski posel. Statistično zanimivo je, da 10 največjih ameriških farmacevtskih družb ustvari več dobička kot ga skupaj ustvari vseh preostalih 490 ameriških družb iz skupine Fortune 500.
Seveda smo vsi veseli, ko slišimo o ekonomski rasti v naši državi. Poenostavljeno ekonomska rast pomeni, da je več denarja zamenjalo imetnika, in to je tisto kar ekonomisti res gledajo, ko računajo »bruto (kosmati) domači proizvod« (GDP). V bistvu gledajo samo absolutno število denarnih enot, ki so zamenjale imetnika.

Ekonomija na podlagi plačevanja zdravljenja bolezni

Vendar gledano skozi kakovost proizvodov in storitev, ki so bile zamenjane za te denarne enote, lahko ugotovimo, da je tukaj nekaj škodljivega. Škodljivo je to, da temeljimo našo ekonomsko rast na rasti kroničnih in degenerativnih bolezni. Naša ekonomija temelji na ideji, da lahko zdravimo vse več in več ljudi z zdravili in zdravstvenimi storitvami, hkrati pa jim prodajamo gazirane pijače in tako imenovano »hitro« hrano, in to imenujemo ekonomska rast.

Tukaj pridemo do glavne misli tega članka. Izobilja v Sloveniji ali katerikoli drugi državi ne moremo ustvarjati z medsebojnim prodajanjem vedno dražjih proizvodov in storitev, ki pospešujejo bolezni. Povedano na drug način, izobilja ne moremo ustvarjati z zastrupljanjem nas samih. Taka ideja je popolni nesmisel. Pravi smisel ekonomske rasti je ustvarjanje ekonomskega izobilja. V klasičnih definiciji ekonomske rasti gre za zagotavljanje več dobrin in storitev za ljudi na bolj zmogljiv (učinkovit) način.

Včasih so bili argumenti za tržno ekonomijo, da če pustiš podjetnikom tekmovati na prostem trgu, bodo izumljali pametnejše in učinkovitejše načine ustvarjanja, proizvajanja in dostavljanja dobrin in storitev uporabnikom, ki si s temi povečujejo kakovost življenja. In ta del je gotovo resnica, za kar lahko poiščemo uspešne tržne ekonomije s prostim trgom v svetu kot dokaz. Vendar, kar opažamo danes je nekaj povsem drugega, kot so si predstavljali ekonomisti stare šole. Opazujemo in živimo v ekonomiji, ki vse bolj in bolj temelji na dobrinah in storitvah, ki ne dodajajo kakovosti uporabnikovemu življenju, prav nasprotno, uporabnikom zmanjšujejo kakovost življenja. Vidimo podjetnike in ustvarjalne, pametne in sposobne ljudi odkrivati nove poti trženja proizvodov, ki škodijo ljudem, in to imenujemo dobičkonosnost ali ekonomska rast.

To lahko očitno vidimo v farmacevtski industriji, kjer si ustvarjalni tržniki izmišljajo nove, nesmiselne načine in poti prodaje zdravil ljudem skozi neposredno oglaševanje na televiziji. Nekateri od teh oglasov so prav neverjetni kaj vse obljubljajo. Moramo pa priznati, da so učinkoviti pri ustvarjanju povpraševanja, kar se pozna tudi na zdravstveni blagajni. Prodajajo proizvode, vendar ti proizvodi ne pomagajo uporabnikom.

Vidimo lahko tudi veliko oglaševanja in prodaje proizvodov, ki dajo uporabniku zelo kratkoročno korist (npr.: okus hamburgerja ali ocvrtega krompirčka, ki traja 10 sekund) z dolgoročnimi posledicami, kot so debelost, srčne in žilne bolezni, motnje delovanja možgan, rakasta obolenja in sladkorna bolezen. Te bolezni so večinoma posledica dolgotrajnega uživanja manj kakovostne (hranilne) hrane.

Z gotovostjo lahko ugotovimo, da slovenska ekonomija izdatno vlaga v bolezni. Živilske trgovine po svetu že služijo na obeh straneh. Najprej v trgovinskem delu prodajajo prehransko slabe proizvode, gazirane pijače, sladkarije in veliko hrane, ki nima nobene hranilne vrednosti, na oddelku z zdravili pa prodajajo zdravila. Zdravila, ki zdravijo znake bolezni dobljenih zaradi slabih prehranjevalnih diet in škodljive hrane. Nekatere trgovine so poslovno neverjetno uspešne saj so do popolnosti izpopolnile prodajo proizvodov uporabnikom kot del bolezenske ekonomije. So zastavonoše bolezenske ekonomije, morda celo pred farmacevtskimi družbami.

Iluzija bogastva v bolezenski ekonomiji

Ena izmed smešnih stvari v bolezenski ekonomiji je, da oboleli uporabniki mislijo, da se jim dobro godi, ker imajo v lasti delnice podjetij, ki prodajajo uporabnikom škodljive proizvode. To je izredno zanimivo. Umirajoči zaradi raka, oboleli s srčnimi boleznimi, kot posledico dolgoletnega uživanja škodljivih produktov, mislijo, da se jim godi dobro, ker imajo v lasti delnice v velikih prehrambnih ali farmacevtskih družbah. Lahko, da so lastniki delnic v novi medicinski tehnologiji ali je mogoče partner v zasebni ambulanti. Njihove naložbe so donosne, vendar sami umirajo zaradi preprečljive degenerativne bolezni.

To se nam dogaja v Sloveniji, ne samo posameznikom. Vsem Slovencem, ki mislijo, da ekonomsko rastemo, da mogoče imajo dobro zaposlitev v farmacevtski družbi. Mislijo, da so naredili dober posel z nakupom delnic proizvajalcev škodljive prehrane. Mislijo, da se jim finančno dobro godi. V čem je iluzija? Sami uporabljajo te škodljive proizvode in zaradi tega umirajo. Umirajo v vse večjem in večjem številu zaradi degenerativnih bolezni, kot še ni nikoli doslej v zgodovini človeštva. To dokazuje mojo tezo. Izobilja ne moremo ustvarjati z medsebojnim prodajanjem vedno dražjih proizvodov in storitev, ki nam škodijo.

Seveda moramo omeniti še vso kemično industrijo, ki proizvaja pesticide, herbicide, fungicide, strupena gospodinjska čistila in strupene proizvode za osebno higieno. Veliko kozmetične industrije je v resnici samo kemična industrija s seksi marketingom in veliko ženskami v belih laboratorijskih plaščih, ki nam prodajajo proizvode škodljive zdravju. Vsebujejo sestavine, ki povzročajo raka in bolezni jeter. Ljudje mislijo, da je naša ekonomija v vzponu, vendar mi vsi umiramo zaradi kroničnih bolezni. Zakaj ima 50% starejših Slovencev povišan krvni pritisk? Zakaj narašča odstotek klinično debelih starejših Slovencev? V istih odstotkih lahko pričakujemo tudi motnje delovanja živčnega sistema, ali zgodnja stanja demence ali Alzheimerjeve bolezni. Veliko njih ima neko obliko raka, čeprav trenutno še ni diagnosticiran.

Smo narod obolelih posameznikov, in te bolezni se začnejo že v mladih letih. Imamo najstnike z aterosklerozo, osteoporozo. Pri najstnikih je pogosta debelost. Sladkorna bolezen je v porastu v vseh starostnih skupinah.

Vrnitev zdravja čez noč povzroči propad ekonomije

Ustvarili smo veliko bolezni in na njih temeljimo velik del naše ekonomije. Iskreno povedano, zelo težko bomo razpletli to stanje brez ogrožujočega vpliva na ekonomijo. Zamislimo si, da imamo jutri na razpolago ozdravitev za raka, sladkorno bolezen ali srčne bolezni. Vsak oboleli ima možnost takoj jutri ozdraveti in to tudi stori. Razumna resnica je, da se naša ekonomija čez noč zruši. Zruši se zaradi investiranega v bolezni – velikih količin denarja, velikega števila nepremičnin, velikega dela izobraževalnega sistema in strokovnega znanja in raziskovanja zaradi bolezni. Finančno nismo sposobni preživeti v na zdravju in izobilju temelječi ekonomiji, seveda v sistemu, kot ga imamo sedaj.

Ekonomsko ne moremo preživeti v na resničnem zdravju temelječi ekonomiji. Tako zelo smo investirali v bolezni, da smo resnično ustvarili bolezensko ekonomijo. Za rast take, bolezenske ekonomije pa potrebujemo večje in večje število obolelih, širiti moramo definicije bolezni, širiti moramo obseg ljudi, ki uporabljajo visoko profitabilne bolezni prikrivajoče proizvode. Vse tri omenjene strategije vsakodnevno izvajamo.

Korupcija v bolezenski ekonomiji

Farmacevtske družbe imajo na svojih plačilnih seznamih strokovnjake, ki sodelujejo v odborih za ocenjevanje varnosti in odobravanje zdravil, in ti ne razkrivajo konflikta interesov. Ti strokovnjaki sprejemajo odločitve o širitvi definicij bolezni. Klasični primer je znižanje (razširitev definicije) številčne vrednosti vsebnosti holesterola z 130 na 100, kar je v trenutku pomenilo povečanje števila diagnosticiranih ljudi zaradi previsokega holesterola in so lahko bili zdravljeni s statini (približno 40 tisoč novih diagnoz na milijon prebivalcev).

Imamo smešno (in znanstveno nepošteno) širitev psihiatričnih motenj ali tako imenovanih možganskih kemičnih bolezni, ki nimajo ničesar s kemijo, so pa posledica širjenja trga psihiatričnih zdravil. Strategija širitve trga ni sedeti in čakati, da bodo ljudje postali mentalno moteni. Strategija je spremeniti definicijo mentalnih motenj in si izmisliš nove.

Zadnje čase je zelo veliko vprašanje trženja motnje pomanjkanje pozornosti in hiperaktivnost odraslih (adult ADHD –Attention Deficit Hyperactivity Disorder). To je izmišljena bolezen. Kateri so znaki te bolezni? Imamo preveč skrbi, ne opravimo vsega, kar bi morali opraviti, in smo raztreseni. Kateri odrasli ne izpolnjuje teh meril? Vsi odrasli izpolnjujemo ta merila, ker živimo v dinamičnem in zelo zaposlenem okolju. Glede na definicijo farmacevtske družbe in celo definicijo, ki prihaja iz psihiatrične stroke, vsi odrasli trpimo mentalno bolezen in bi morali biti zdravljeni z zdravili.

To je eden izmed načinov širitve bolezenske ekonomije. To je eden izmed načinov vzdrževanja dobičkov in zadovoljevanja delničarjev, ki so investirali v vašo družbo. Večina Slovencev smo tako ali drugače investirali v bolezensko ekonomijo. Samo, če pogledamo portfelj našega pokojninskega vlaganja. Najverjetneje najdemo vsaj nekaj odstotkov kakšne družbe, ki investira v bolezen. Zelo zanimivo!?

Preobrazba bolezenske ekonomije v ekonomijo zdravja

Dovolj o obstoječem stanju. Kaj pa rešitev? Kako bi razrešili bolezensko ekonomijo? Kako ji oporekati? Kako jo obrniti in preobraziti v ekonomijo zdravja, zdravilno ekonomijo ali ekonomijo izobilja? Za kaj takega moramo najprej poiskati načine kako narediti zdravje profitabilno. Kako naredimo zdrave ljudi profitabilne, če lahko tako veliko denarja zaslužimo z zdravljenjem bolezni in kroničnih bolezni, in tako veliko denarja zaslužimo z zasvajanjem ljudi za doživljenjsko jemanje zdravil na recept? Kako bomo kot narod ustvarjali dobiček iz zdravih ljudi?

Ali smo se sposobni s tem soočiti? Kadar so ljudje zdravi, še v kasni starosti, niso več uporabniki bolnišnic, ki jih imamo po celi državi. Seveda tudi niso več uporabniki lekarn. Prav tako niso stranke kirurgov, zdravnikov, specialistov za diabetična stopala ali zdravnikov za Alzheimerjevo bolezen. Prepričan sem, da zaradi vsega tega ni resničnega investiranja v preprečevanje bolezni (vzdrževanje zdravja) v naši državi. V bistvu ni prav nobenega investiranja, saj je ohranjanje zdravja zadnja stvar, katero si želi bolezenska ekonomija.

Kako pridemo do tega, da je vredno truda ohranjati zdravje ljudi? Odgovor lahko najdemo v izobraževanju. Zakaj? Izobražena oseba, ne glede na področje, živi dlje in je bolj zdrava. Ohranja delovanje možgan in ostajajo produktivni člani družbe ne glede na dolgost življenja. Lahko ustvarjajo stvari, ki koristijo drugim članom družbe, v sedemdesetih, osemdesetih, devetdesetih letih starosti. Zdravi posamezniki se lahko ljubeče starajo in ohranjajo zdravo kognitivno funkcijo. Lahko neposredno ustvarjajo stvari, kot so pisanje knjig, pomagati učiti druge. Lahko so mentorji mladim podjetnikom s svojimi izkušnjami izdelovanja, trženja in prodajanja nečesa uporabnega.

Na drugi strani pa se neizobražena oseba dosti bolje znajde v vlogi potrošnika, kot pa proizvajalca vrednih stvari. To je zaradi pomanjkanja izobrazbe in izkušenj biti produktivni član družbe. Če ne izobrazimo populacije, bodo vsi postali potrošniki, nobeden ne bo proizvajalec. Taki ljudje, ki so potrošniki, so lahko profitabilni za bolezensko ekonomijo. Vendar, ko so ljudje izobraženi, se mnogo bolj izplača ohranjati zdravje ljudi. Lahko računamo na dodanih 20 do 30 let kreativne produktivnosti pri posamezniku. To pa lahko pomeni dvig produktivnosti celotnega naroda za 15 do 20 odstotkov, kar je ogromno. Ne bi bilo več potrebno temeljiti ekonomije na bolezni. Lahko bi jo temeljili na zdravju. Potrebujemo ekonomijo zdravja, temelječo na vzdrževanju (ohranjanju) zdravja povezano z resničnim izobraževanjem.

Poglejmo kaj proizvajamo v Sloveniji in kaj v drugih državah po svetu. Zelo nadarjeni študenti v drugih državah delajo nekaj uporabnega. Na Japonskem izumljajo popolnoma novo industrijo, ki bo po mojem prepričanju prevladala v svetovni ekonomiji. Večja bo od računalniške industrije in večja od avtomobilske industrije. To je industrija robotike.

V naslednjih 20 ali 30 letih se bo neverjetno razmahnila. Japonska ima 10 let prednosti v tej ključni industriji. Zakaj? Japonski študentje so dobro izobraženi. So tudi bolj zdravi od vrstnikov drugje. Vzemimo Indijo, izumljajo nove računalniške tehnologije in nove podporne sisteme za stranke. Privabljajo industrijo iz drugih delov sveta z večjo hitrostjo razvoja, ceneje ob primerljivi kakovosti, in kar je najbolj pomembno ob bistveno manjših stroških za zdravljenje.

Globalno gledano naš bolezenska ekonomija ne more tekmovati z globalnimi ekonomijami, ki ustvarjajo nekaj uporabnega. V Sloveniji imamo poleg premalo izobraženih tudi preveč bolnih ljudi. Imamo bolezensko ekonomijo in mislimo, da ustvarjamo blaginjo z medsebojnim prodajanjem dragih zdravljenj, proizvodov in storitev za bolezni. Japonska nima ekonomije bolezni. Japonska ima ekonomijo z zelo veliko mero inovacij. Pravzaprav temelji na inovacijah ekonomije večine azijskih držav. Nimajo bolezenskih ekonomij. Imajo na inovacijah temelječe ekonomije, dejansko morajo proizvajati nekaj uporabnega, da dobijo plačilo.

Modri narodi bodo investirali v preventivo

Nekatere od razvijajočih se ekonomij so zadosti modre in so se lotile investicij v preventivo. Npr.: Katerakoli država, ki danes dovoljuje prodajo cigaret svojim državljanom, izvaja samodestrukcijo. Lahko rečemo, da izvaja nacionalni samomor. Katera država privošči svojim državljanom kaditi cigarete, da si lahko prepolovijo svoja življenja, ustvarjajo ogromne stroške zdravljenja in hkrati zmanjšuje svojo dolgoročno produktivnost?

Poglejmo Singapur. Singapur izvaja nekaj zelo inteligentnih stvari, izobraževanje je ena izmed njih. Imajo izredno bistro populacijo in močno razvijajočo se ekonomijo, ki temelji na dejanskem izobilju, ne temelji na bolezni. Lahko bi kdo rekel, da je neke vrste policijska država. Kaj pa človeške pravice? Tukaj bi se dalo veliko in dolgo debatirati. Ali naj imajo ljudje pravico s kajenjem se ubijati? Ali naj imajo pravico piti gazirane pijače? Ali naj bo ljudem dovoljeno jesti zdravju škodljivo hrano, izogibanje telesni aktivnosti in kasneje pridobitev srčne bolezni, ki zahteva transplantacijo srca za katero plačajo drugi davkoplačevalci ali solidarnostno zavarovanci zavarovalnice? To so vprašanja, ki jih ne morem odgovoriti v tem članku. Kar pa lahko z gotovostjo ugotovim je, da katerikoli narod na svetu, ki temelji svojo ekonomijo na »obolevanju« svojih državljanov, se bo na koncu soočil s kolapsom svoje ekonomije. To je natančno smer v katero gre trenutno Slovenija, v ekonomski kolaps.

Izgubljamo svoje zdravje. Izgubljamo svoj um. Izgubljamo našo resnični ekonomski temelj. Izgubljamo proizvodnjo. Izgubljamo našo znanstveno prednost. Izgubljamo naše izobraževanje. Kaj nam še preostane? Imamo še zmeraj prehrambene trgovine. Dajte mi kaj sladkega. Kadar ne moremo spati, lahko vzamemo uspavalne tablete. Kadar smo zjutraj utrujeni in težko vstanemo, si lahko privoščimo kavo. Je samo bolezenska ekonomija.

Bolezenska ekonomija je vse okoli nas

Najverjetneje sodelujete v njej, če mislite, da ste izjema, dobro poglejte še enkrat. Biti produktivni član družbe in se osvoboditi bolezenske ekonomije zahteva izredno odločnost in pogum. Čemu takemu smo redko priča. Zelo malo ljudi, ki sem jih ali jih poznam, so zares produktivni člani družbe in delajo nekaj uporabnega za dobrobit drugih ljudi.

Ali veste kateri so nekateri od teh? Pridelovalci organske hrane. Te ljudi zelo spoštujem, saj dejansko delajo nekaj uporabnega za druge. Je nekaj težkega, včasih zahtevnega, česar veliko ljudi ne bi počelo. Imamo ljudi v naši družbi, ki so produktivni. Če želimo v prihodnje uspevati kot ekonomija in narod, bomo moraloi krepko povečati število ljudi, ki dejansko ustvarjajo nekaj uporabnega, in ne nekaj kar temelji na bolezni.

Sedaj lahko jasno vidimo, da razmišljanje, da za zdravljenje bolezni porabljen denar pomeni ekonomsko produktivnost, predstavlja ekonomsko zmoto. Poglejmo na primeru. Če želimo ustvariti delovna mesta v državi imam briljantni načrt za ustvarjanje delovnih mest. Najprej najamemo polovico naroda za razbijalce stekel. Vse opremimo s kladivi. Njihovo delovna naloga je razbijati stekla po vsej Sloveniji. Potem najamemo drugo polovico naroda za zastekljevanje. Njihova delovna naloga je nadomeščati razbita stekla po vsej Sloveniji. To naredimo in imamo polno zaposlitev vseh! Kako se sliši? Izgleda popolnoma nesmiselno? Vendar se natančno to danes dogaja z našim zdravjem.

Imamo ljudi, ki so »razbijalci« zdravja. Delajo za farmacevtske družbe, za prehrambeno industrijo z zdravju škodljivimi produkti in v zdravstvenih ustanovah. Imamo relativno zelo malo ljudi, ki resnično zdravijo (»ohranjevalci« zdravja). Morali se bomo potruditi in spremeniti to razmerje tako, da bomo imeli malo ali nič »razbijalcev« zdravja in veliko »ohranjevalcev« zdravja. Seveda ne smemo zanemariti potreb ljudi, ki se kažejo skozi vedno večjo popularnost masažnih terapij, herbalistov, nutritcionistov, akupunkturistov, itd.. To moramo narediti v naši državi, da preobrnemo stvari. Ekonomijo moramo temeljiti na zdravju, ohranjevanju zdravja in izobraževanju populacije, da bodo ljudje dlje živeli in lahko pomembno prispevali naši družbi.

Ugotavljam, da tak plan zahteva voditelje, ki dejansko imajo vizijo. Potrebujemo voditelje, ki imajo vizijo daleč preko samo trenutnega mandata te generacije. Moramo razmišljati o naslednjih stotih letih in še dlje. Ne verjamem, da kdorkoli naših voditeljev razmišlja o naslednjih stotih letih. Gledajo in razmišljajo samo o naslednjih volitvah.

Izbirajte s svojim denarjem

Lahko se osvobodite bolezenske ekonomije. Kako lahko to izvedete? Odločate in izbirate s svojim denarjem. Lahko prenehate financirati farmacevtske družbe, prehrambno industrijo z zdravju škodljivimi izdelki, proizvajalce strupenih izdelkov za osebno nego, kemično in naftno industrijo. Enostavno jim prenehate dajati svoj denar. Izstradate jih ekonomske rasti z izbiranjem s svojim denarjem. Lahko greste kam drugam.

Hrano lahko kupujete z organskih kmetij. Kupujete lahko izdelke za osebno nego z naravnimi sestavinami. Lahko zmanjšate odvisnost od goriv. Lahko začnete uporabljati kolo namesto avtomobila. Lahko spremenite svoje obnašanje in navade in lahko spremenite učinek vašega denarja. Lahko pomagate preobraziti to bolezensko ekonomijo v zdravilno ekonomijo.

Ti in jaz in stotine drugih ljudi, ki berejo ta članek, lahko spremenimo ta svet ob vsakem nakupu z zavestno odločitvijo, ker z denarjem ga lahko spremenimo. S spremembo načina porabljanja našega denarja spreminjamo svet korporacij. Spreminjamo obstoječo bolezensko ekonomijo in jo preobražamo v zdravilno ekonomijo. Bodimo pozorni na naše odločitve na blagajnah. Poglejmo v naš nakupovalni voziček in se vprašajmo: »V kaj investiram svoj denar? Kaj podpiram?« Odločimo se za pozitivne spremembe pri sebi, tako bomo lahko podpirali družbe, organizacije in posameznike, ki dejansko delajo nekaj pozitivnega.

Zvonko Hočevar, kirurg in menedžer
www.kclj.si/zvonko