Rjuhe so pomečkano platno.
Nanje se v plasteh zlagajo sanje.
Ko gredo rjuhe skozi pralni stroj
in se zravnajo z likalnikom,
so pripravljene za nove sanje.

Nekega dne so rjuhe doživele,
da so se uresničile sanje,
zložene na njih v plasteh.

Pojavil se je mladenič iz sanj.
Kakor nimfa je vstal iz vode
in zdrsel v posteljo med rjuhe.
V sobo je veter nežno potegnil
še lesketajoče se bisere noči
in modrino jasnega dneva.
On se je ulegel na posteljo
s svojo ptičjo hišico
in ni hotel več oditi.

Rjuhe so se spremenile
v ravnico poljskega cvetja.
Ona se je potopila v reko
in vlekla za seboj
svojo dolgo spalno srajco
k izviru ljubezni.

V svojih sanjah je obešala rjuhe
na streho sveta. Sijalo je že sonce.
On je njeno sijočo lepoto
zložil v svoj žep
da si jo prihrani za jutri,
delček pa jo je ustekleničil
in jo shranil kot zdravilo
za tiste turobne dni,
ko ga ne bo sanjala
in po njem hrepenela.