Obsodba Toma Križnarja na dve leti zapora ni samo neprijetno presenetila, ampak poleg prepada med predsednikom države in vlado služi tudi kot povod za politično obračunavanje med opozicijo in koalicijo.
Medtem ko se v Sloveniji prepiramo, tuje nevladne organizacije pozivajo javnost, da pred nadaljevanjem sojenja na drugi stopnji Križnarja podpre, domača civilna družba pa za zdaj spremlja dogajanje bolj ali manj nezavzeto.

Za vrnitev odgovoren predsednik države
"Sama sem tudi tokrat informirala prijatelje po svetu, vendar pa je tokrat za njegovo vrnitev najbolj odgovoren predsednik države, saj je njegov posebni odposlanec, posredno pa tudi vlada. Zadeve so veliko dlje, kot zmore civilna družba," pravi Marta Gregorič, znana aktivistka civilne družbe. Po njenih besedah slovenska politika na mednarodni ravni zagotovo ni naredila dovolj, da bi Križnarju pomagala.

V uradu varuha človekovih pravic se doslej niso ukvarjali z delom državnih organov v primeru Križnar, ker ni bilo pobude za to, poleg tega je pravni status posebnega odposlanca predsednika republike zelo nejasen. Prav tako se ne ukvarjajo s civilnimi pobudami, zato pa "podpiramo vsa prizadevanja, ki bodo pripomogla k čimprejšnji vrnitvi našega državljana v domovino".

Zaradi zdravja nevarna kazen
Večmesečna zaporna kazen bi bila zaradi Križnarjevih zdravstvenih težav nevarna, saj so natrpani afriški zapori grožnja celo zdravim ljudem. Po besedah Mateja Bratine, ki ureja spletno stran Toma Križnarja, ta zaradi oslabelega organizma ni cepljen proti nobeni bolezni.

Prvak liberalne demokracije Jelko Kacin je včeraj ocenil, da sta zunanje ministrstvo (MZZ) in diplomacija v tem primeru ravnala nedostojno, neprofesionalno in s stališča človeške etike nesprejemljivo. "Obsojen človek ne sme biti povod in ne razlog za obračunavanje s predsednikom države," meni Kacin in pričakuje, da se bo zunanji minister Dimitrij Rupel "za svoje otročje ravnanje javno opravičil".

Diplomacija se brani
Diplomacijo je vzel v bran Jožef Jerovšek, poslanec vladne SDS in predsednik odbora državnega zbora za zunanjo politiko. Menil je, da so na MZZ naredili vse korake, ki so mogoči. "Po stiski, v kateri se je znašel Križnar, pričakujem, da se bo tudi predsednik države strinjal, da je zunanjepolitične korake pametno dobro pripraviti in uskladiti znotraj države." Drugače se tudi akcije, sprožene v imenu plemenitih ciljev, lahko sprevržejo v polomijo, ki je sila neprijetna za verodostojnost države, opozarja Jerovšek. Strinjal pa se je z novinarsko pripombo, da je treba narediti čisto vse za Križnarjevo osvoboditev, vse drugo je trenutno popolnoma netvorno.

Tudi duhovnik Stane Kerin, Križnarjev prijatelj in poznavalec razmer v Afriki, pravi, da je vedno v ospredju človek v stiski, zato je treba čim prej najti način za pomoč, ne pa prelagati breme drug na drugega. V dosedanje delo diplomacije se ni spuščal. To je bolj odločno ocenila Gregoričeva ter meni, da je bila ta ves čas izredno šibka in nemočna.

"Tomova misija je bila javnosti znana že od začetka leta. Takrat je bil čas za razglabljanje o smiselnosti njegove poti. Zdaj je v težkem položaju in potrebuje čim jasnejšo podporo," opozarja Matej Bratina.
www.dnevnik.si