Slovenija bi se morala resno vprašati, kako to, da ji izvolitev v novi Svet za človekove pravice ni uspela, meni nekdanji pomočnik generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Danilo Tuerk. Kot je dodal, so volitve v tako veliki konkurenci sicer vedno tvegane in ne smemo pričakovati avtomatičnega uspeha, vendarle pa bi se morala naša zunanja politika vprašati, "kako vidi ZN, koliko pozornosti jim pripisuje, koliko energije vlaga vanje in kako vodi kampanje".

V okviru vzhodnoevropske regionalne skupine se je za šest mest v Svetu za človekove pravice potegovalo 13 kandidatk, toda med izvoljenimi so bile tudi države, kakršna je Azerbajdžan, zato "bi moralo našo državo ob neuspešni kandidaturi zaskrbeti", je za Radio Slovenija še povedal nekdanji pomočnik generalnega sekretarja ZN, danes pa predstojnik katedre za mednarodno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti.

Oblikovanje Sveta za človekove pravice po njegovih besedah predstavlja pomembno spremembo, saj bo omogočal "trajno angažiranje okrog problematike vseh človekovih pravic v vseh državah". "Drugo pa seveda je, da se v takem svetu znajdejo tudi države, ki imajo na vesti kršitve človekovih pravic. Toda takih držav je veliko in temu se ne da popolnoma izogniti, zato bi želel, da se problem Sveta za človekove pravice ne reducira le na vprašanje njegove sestave. Treba mu je dati čas, da s svojim delom pokaže, da je sposoben nekaj resnega prispevati," je še menil Tuerk.

Z zunanjega ministrstva so sicer danes sporočili, da "je bila letošnja izkušnja za Slovenijo dobra priprava za kandidaturo v prihodnjem letu". "Slovensko kandidaturo za Svet za človekove pravice v naslednjem letu ocenjujemo kot prioritetno, saj želimo v njem sodelovati v času našega predsedovanja Evropski uniji," so še sporočili z MZZ.

Za sedeže v 47-članskem svetu, ki bo zamenjal diskreditirano Komisijo ZN za človekove pravice, se je na torkovih volitvah v Generalni skupščini ZN potegovalo skupno 63 držav. Slovenija je kandidirala v vzhodnoevropski skupini, kjer se je za šest mest borilo 13 držav. V prvem krogu glasovanja je naša država od potrebnih 96 glasov prejela 91 glasov, v drugem krogu 88 in v tretjem krogu 80 glasov. Izvoljene so bile Rusija, Poljska, Ukrajina, Češka, Azerbajdžan in Romunija.

13 sedežev, ki pripadajo Afriki, so zasedle Gana, Zambija, Senegal, Južnoafriška republika, Mali, Mauritius, Maroko, Gabon, Džibuti, Kamerun, Tunizija, Nigerija in Alžirija. Med 13 azijskimi članicami so Indija, Indonezija, Bangladeš, Japonska, Malezija, Pakistan, Južna Koreja, Kitajska, Filipini, Jordanija, Bahrajn, Savdska Arabija in Šrilanka.

Osem sedežev v Svetu za človekove pravice, rezerviranih za latinskoameriške in karibske države, so zasedle Brazilija, Argentina, Mehika, Peru, Gvatemala, Urugvaj, Kuba in Ekvador. Med sedmimi novimi članicami, ki prihajajo iz Zahodne Evrope in Severne Amerike, pa so Nemčija, Francija, Velika Britanija, Švica, Nizozemska, Finska in Kanada.
www.dnevnik.si