Velikonočna jedila v domovih katoličanov in njihovih družinah ustvarjajo "božje okolje" in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus, kot poroča Sveto pismo, obhajal s svojimi učenci. Hkrati so tudi podoba svete maše, ki jo katoličani v teh dneh še posebej slovesno obhajajo. Velikonočne jedi na veliko soboto v povezavi s čaščenjem pri božjem grobu, ki že od sinoči poteka v vseh cerkvah skozi ves dan, blagoslavljajo. Ponekod pa jih blagoslavljajo tudi pri kapelah ali križih v vaseh.

Blagoslovljena živila uživajo v miru in medsebojnem razumevanju ter po krajevnih navadah. Delijo jih z ostarelimi, bolnimi in zapuščenimi. Kruh ali pogača, kot osnovno živilo, simbolizira življenje, saj človeka ohranja in krepi. Skozi vse Sveto pismo je kruh pomemben in pogost simbol. Kruh vernike spominja tudi na sveto evharistijo, ki se obhaja pri sveti maši in kjer, kot katoličani verujejo, uživajo kruh večnega življenja. Prav zato v nekaterih krajih žegnu prilagajo oblate (neposvečene hostije), katere nato blagoslovljene zbrani doma v krogu družine kot eno zaužijejo.

Drug sestavni del velikonočnega žegna je običajno najboljši kos mesa. Tudi njegov pomen sega daleč v zgodovino in prvotno spominja na izraelsko pashalno jagnje, ki so ga Izraelci s posebnim obredom uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti. Z Novo zavezo pa v katoliški cerkvi ta simbol dobi tudi nov in globlji pomen. Kristus je namreč po izročilu tisto velikonočno jagnje, ki je za ljudi trpel in umrl.

Tudi pirhi, ki jih danes katoličani krasijo na različne načine ter z različnimi barvami so simbol, ki ga velja poznati in razumeti. Belice ali bilice, ki so obarvane rdeče, so katoličanom simbol kapljic krvi, ki jih je Kristus, kot verujejo, zanje prelil. Pirhi so zato pogosto kuhani s čebulnimi olupki, ki jim dajejo lepo rdečkasto barvo. To pa ni vsa simbolika pirha. Jajce je simbol kot zaprta lupina, ki jo pišče stre in rodi se novo življenje, zato pirhi katoličane opominjajo, da je zanje Kristus strl vrata groba, s tem premagal smrt in jih, kot verujejo, odrešil.

Izraelci so velikonočno jagnje vselej uživali z grenkimi zelišči. Mednje sodi po nekaterih razlagah tudi hren, z uživanjem katerega katoličani ne koristijo zgolj prebavi, ki je v velikonočnem času ob vseh dobrotah potrebna pomoči, ampak se spominjajo Kristusovega trpljenja. Njegova grenkoba jih želi opomniti na Kristusovo željo po človeški in božji bližini, ki jo je po izročilu čutil na križu. Oblika hrenove korenine, ki spominja na žeblje, pa želi v vernih zbuditi sočutje do Kristusa, ki se je dal pribiti na križ.

Med velikonočna živila ponekod sodi tudi tako imenovana aleluja ali repje, ki so jo kuhali že ob hudi lakoti v 16. stoletju, med turškimi vpadi. Pripravljajo jo iz posušenih repnih olupkov, ki jih najprej namakajo, nato skuhajo in pred zaužitjem ponekod tudi zabelijo. V velikonočni košari in na praznično pogrnjeni mizi zasledimo danes po Sloveniji še mnogo drugih jedi. Običaji se od kraja do kraja razlikujejo. Povsod pa velja zavest, da je potrebno hrano uživati s spoštovanjem, hvaležnostjo in primerno duhovno pripravljeni.
www.dnevnik.si