Osma konferenca Konvencije o biotski raznovrstnosti, ki bo v brazilski Curitibi potekala do petka, je z začetkom ministrskega dela v ponedeljek prešla v odločilno fazo. Med glavnimi temami pogovorov sta genska manipulacija semen, za katero bi po besedah avstrijskega okoljskega ministra Josefa Proella na srečanju lahko sklenili moratorij, in delitev dobička iz izkoriščanja naravnih virov, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

Na konferenci, na kateri slovenska delegacija sodeluje v okviru usklajenih stališč Evropske unije in katere osrednja tema so ukrepi za upočasnitev zniževanja biotske raznovrstnosti do leta 2010, je EU izrazila močno nasprotovanje genski manipulaciji semen, ki ogroza biološko raznovrstnost rastlin. "Po težkih pogajanjih se kaže možnost, da bo sprejet moratorij za tovrstno tehnologijo," je za APA dejal Proell, ki je tudi predsednik ministrskega sveta EU.

Avstralija, Nova Zelandija in Švica se na konferenci zavzemajo za to, da bi se o uporabi te t.i. terminatorske tehnologije odločalo od primera do primera in da moratorija, ki obstaja od leta 2000, ne bi podaljševali. Dokončna odločitev bo znana zadnji dan konference.

Ena glavnih točk pogovorov je tudi pravična razdelitev dobička iz izrabe naravnih virov, predvsem za izdelavo zdravil in kozmetike. EU se po Proellovih besedah zavzema za to, da bi imele države v razvoju, katerih naravne vire in tradicionalno znanje izkoriščajo koncerni, od tega korist in bi prizadete, npr. južnoameriške Indijance, vključili v pogajanja.

EU se zavzema tudi za vzpostavitev zaščitnih območij na morjih. Kot je dejal Proell, je biološka raznovrstnost v morjih zaradi vedno večjega vpliva človeka močno ogrožena. Zaenkrat je zaščitene le 0,5 odstotka morske površine. Vzpostavitev zaščitenih območij zunaj ozemeljskih voda držav je ključnega pomena za ohranitev biološke raznovrstnosti, je dejal avstrijski minister.

Brazilski predsednik je na konferenci predstavil tudi ukrepe brazilske vlade, med katerimi je povečanje površine zaščitenih območij v amazonskem deževnem gozdu za pet odstotkov na skupno 51 milijonov hektarjev, kar je deset odstotkov območja amazonskega gozda, ki pripada Braziliji. Poleg tega naj bi za 31 odstotkov zmanjšali poseko na treh lani najbolj ogroženih območjih.

Vir: http://www.umanotera.org