Dobitniki nagrad zlata ptica za leto 2005 so Polona Tratnik za vizualne umetnosti, Nejc Gazvoda za literaturo, skupina Melodrom za glasbo, Katarina Stegnar za igro in ples, Skupina TEMP za ozaveščanje o pomembnosti javnega prostora. Nagrado zlato gnezdo 2005 pa letos prvič prejme Kino Otok - Isola Cinema za razvoj filmske kulture, piše na spletni strani Liberalne akademije, ki nagrade podeljuje. Slavnostno jih bodo dobitnikom izročili drevi ob 20. uri v Viteški dvorani Križank.

Polona Tratnik je edina slovenska umetnica, ki svoj umetniški interes zasleduje v preseku znanosti in umetnosti s poudarkom na inženiringu tkiv in svetu mikroorganizmov. Tradicionalno figuraliko iz narave jemlje tako dobesedno, da jo poustvarja v živih materialih. Svoj umetniški profil je oblikovala na razstavah v Sloveniji, nato pa se je pridružila maloštevilnim pionirjem po svetu, ki v svojih delih tematizirajo biotehnološko stvarnost. Predstavila se je na skupinskih razstavah "L'art Biotech" (Nantes, Francija), "Bienale of Electronic Arts" (Perth, Avstralija) in IN VIVO-IN VITRO (Atene, Grčija). Odlikuje jo umetnostna angažiranost, ki presega zgolj njeno umetniško ustvarjanje. Med drugim je bila lani glavna kustosinja mednarodnega bienala Break 2.3, pregled vzhajajočih umetnikov s presečišča znanosti in umetnosti. Prvenec Nejca Gazvode Vevericam nič ne uide govori o odraščanju; junaki njegovih kratkih zgodb se odmikajo od zaščitniške vloge staršev in se podajajo na pot dozorevanja. Na tej poti naletijo na bolečino, prikrajšanost, žalost, smrt in hlad, pa tudi na ljubezen in zavezništvo. Mladostno iskanje, najdevanje in izgubljanje samega sebe in drugih je prekrito bolj z melanholijo kot z vedrino, vendar kljub temu vitalno. Vsaka zgodba premeša barvite drobce usod junakov z enakimi imeni, vendar se - tako kot v kalejdoskopu - nikoli ne sestavijo na enak način. Gazvoda je z jezikovno bravuroznostjo in nepredvidljivo strukturo na novo, s tipalkami generacije 80-ih let, povedal zgodbo o odraščanju, v Veverice pa je ujel tudi atmosfero današnjega časa in sveta. Skupina Melodrom je na zgoščenki objavila svoj istoimenski glasbeni prvenec, v katerem ji je uspelo ustvariti vznemirljivo kultiviran jezik, poln elegantne, melanholične brezčasnosti, nadžanrske patine, urbane intime in nostalgične lepote. Njihovo "melodramatično" glasbo je brez težav mogoče brati tudi kot imaginarni soundtrack, če že ne kot scenarij kakšnega intimističnega Bertoluccijevega ali nadrealističnega Lynchevega filma. Melodrom izhaja iz popularne kulture in deluje v popularnih medijih, vendar v svojih stvaritvah, od poetično bogatih besedil in bogatega zvoka, lastnoročno posnetih videov in fotografij, oblikovanja zgoščenke ter svoje spletne strani do koncertnih nastopov, brezkompromisno razvija celosten in stilsko zaokrožen avtorski izraz. Katarina Stegnar je igralka in plesalka, ki je s svojim umetniškim delom globoko zaznamovala slovensko scensko umetnost v zadnjih letih. Kot plesalka je sodelovala s skupinama Betontanc in Fourklor, kot igralka pa med drugim v raziskovalnih in konceptualnih gledaliških projektih Sebastijana Horvata, Emila Hrvatina in Bojana Jablanovca. Njeno umetniško delo je zavezano konceptualni doslednosti, raziskovanju in inovativnim načinom uprizarjanja. Je igralka, performerka, plesalka, izvajalka, ustvarjalka, ki dobro pozna širino in zahtevnost raziskovalnega in eksperimentalnega umetniškega dela. S prespraševanjem gledališkega in plesnega medija odpira nove poglede na vlogo igralca in meje gledališke igre same. Zanjo je vsak umetniški projekt celosten avtorski izziv. Skupina TEMP radikalno kritizira hierarhični način razmišljanja znotraj posameznih disciplin in to dokazuje tudi njena organizacija. Prizadevajo si delovati nehierarhično, horizontalno in brez natančno določene ideološke strukture. TEMP je meddisciplinaren projekt, neformalna interesna skupnost posameznikov in ustanov, ki je nastala na pobudo študentov arhitekture, etnologije, kulturne antropologije in drugih. TEMP z raziskovalnimi projekti, arhitekturnimi provokacijami in neformalnimi akcijami opozarja na vpliv zasebnih lobijev na javni prostor in jih problematizira, na primer nepremičninske lobije, ki nasprotujejo strokovnim urbanističnim rešitvam. Išče nove vidike reševanja problematike formaliziranega, sprivatiziranega mesta, ki potem, ko prostor opravi svojo nalogo, za seboj pušča degradirane cone. Mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema je že dve leti zapored zaznamoval slovenski filmski prostor in zapolnil marsikatero vrzel v prikazovanju, gledanju in obravnavi filma. Festival s svojo programsko zasnovo uspešno krpa luknje, ki so nastale zaradi splošne komercializacije filmske ponudbe na Slovenskem. Tako je v okviru festivala mogoče spoznati kinematografije, ki so sicer odsotne z naših sporedov, čeprav so kakovostne in nadvse dragocene za razvoj filma. Festival namesto velikega števila filmov v ospredje postavlja kakovost njihove predstavitve in neposreden stik z avtorji gostujočih filmov. Predsednica žirije za nagrade je bila Zdenka Badovinac, člani pa Ivan Novak (glasba), Nela Malečkar (literatura), dr. Bojana Kunst (scenske umetnosti), Mika Cimolini (arhitektura in oblikovanje) Jurij Krpan (vizualne umetnosti) in Varja Močnik (film). www.dnevnik.si