V soboto se je v Slovenijo vrnil svetovni popotnik za mir, Matej Sedmak, ki ga nekateri poznamo tudi pod imenom Peacehiker.
Njegovo potovanje je dokaz o uresničenih sanjah, letenju na krilih domišljije in brezpogojnem zaupanju v dobroto univerzuma.
Velika ideja njegovega duhovnega potovanja pa je želja, da bi vsi ljudje na svetu poenotili svoje želje o sanjskem svetu, torej si sploh priznali kakšne so naše sanje in kakšen svet želimo.
Že razmišljate kakšne so vaše sanje in kakšen bo vaš sanjski svet? Morda bomo Slovenci tisti, ki bomo dobili možnost, da sanje na državni ravni povemo prvi...
Za začetek lahko naredimo en preizkus na Pozitivkah in v komentarjih v ta članek napišemo svoje sanje o tem, kakšen svet si zares želimo!
|
Kakšen je vaš sanjski svet?
Prispeval/a: Erykah dne sreda, 15. marec 2006 @ 05:31 CET
Kakšen je vaš sanjski svet?
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 16. marec 2006 @ 18:35 CET
V svetu, v katerem živim, me pretresa že človek sam po sebi. Svet potrebuje za sobivanje v svetu ljudi prave zavestne odločitve. Pred človekom stoji nerazrešljiva eksistencialna dilema: biti iz ljubezni. Želim si sobivati z ljudmi zunaj njegovih samozaščitnih kletk, s ljudmi, ki znajo sprejemati s hvaležnostjo in ljubeznijo vse blagoslove in darove, s katerimi jih obdarja življenje. Želim sobivati s človekom optimizma, ki bo imel po plasteh od spodaj navzgor nanziano ne le materijo organizma večne mladosti, temveč tudi duševno življenje in duha. Želim si sobivati z ustvarjalnim človekom zaupanja, resničnim človekom, ki me osvobaja.
Kakšna bi si pa jaz želela biti v svetu sobivanja z ljudmi, ki jih moja domišljija sanja:
Rada bi imela peruti in letela kot ptica.
Rada bi imela svobodo, brez posledic za svoje odločitve.
Želim, si, da bi bila bolj izobražena in da bi si z lahkoto zapomnila najzahtevnejša vedenja in znanje sveta, ki obstaja. Želim si, da bi znala lepo pisati, slikati in peti in da mi ne bi ustvarjalnost nikoli v življenju usahnila.
Neizmerno si želim vedeti za skrivnosti vsemirja in zakaj sem tu.
Rada bi, da me ne bi nikoli navdajalo nezadovoljstvo in da bi vedno našla svojo resnico v pregovoru oziroma reku: »Vse je relativno«, s tem da nikoli ne bi imela občutka, da imam česar preveč ali premalo, da ne bi občutila bolečine in trpljenja, da bi imela svoj živčni sistem ustvarjen samo za uživanje ugodja, sreče, veselja in radosti.
Želim si, da bi mi okrnili živčni sistem in čuti, ki zaznavajo žalost in bolečino.
Želim si, da moje biološko življenje ne bi bilo odvisno od hrane in spanja.
Želim si, da bi me polarnost nasprotij med spoloma samo združevala in osrečevala in da bi imela ob sebi od mladosti naprej moškega večnega vrelca, s katerim bi se energetsko, kemijsko in duhovno popolnoma do najmanjše potankosti ujela,
moškega ki nikoli ne bi zaspal pred TV ob moji prisotnosti.
Želim si biti večno zaljubljena, čez rob.
Želim se premikati v letenju s pravo hitrostjo in doseči v vsem skladnost ritma bitja srca, počitka, ljubezni in vsega, kar vzporedno nastaja v skladu z mojo naravo.
.
Rada bi bila večno mlada in imela večno življenje, ki bi spreminjalo svoje oblike in me vsaki trenutek očaralo z novimi lepotami stvarstva v celotnem Univerzumu; življenje ki bi mi nenehno odkrivalo starodavne modrosti, me duhovno bogatilo in me neprestano navduševalo z odkrivanjem novih stvari. Skratka življenje v neskončnem gibanju med neskončnimi lastnosti in presenečenji stvarstva.
Rada bi se iznebila svojega ega.
Rada bi imela čarobno palčko, da bi vsakemu uslišala njegove želje.
Rada bi se spominjala preteklosti samo z lepimi spomini.
Vsa živa bitja, ki bi jih srečevala naj bi nosila v sebi zakon privlačnosti,. zakon pozitivne vibracije in neprekinjene spremembe v pozitivni energiji, ki bi me navdajale z veseljem do življenja.
Želela bi imeti jelenjo vprego s sanmi, da bi se vozila po sibirskih tajgah, z baklo v roki (nora želja, ki jo sanjam že od otroštva naprej).
Želela bi imeti škrge, da bi pod vodno gladino dihala kot riba in se naužila morskega sveta.
Želela bi imeti jadrnico, s katero bi obkrožila svet po mirnih morjih.
Rada bi imela kotalke, s katerimi bi se kotalkala tako, kot ko sem bila stara 18 let (kotalke s štirimi kolesi na šibre, ne sodobnih).
Želela bi, da se naš planet spremeni v cvetoč gaj, na katerem bi vladal mir, brez vojn, bolezni in tretjega sveta.
Želela bi imeti spet žive starše.
Če bi me življenje obdarilo z vso to ljubeznijo in mi uresničilo zgoraj naštete želje, je vprašanje kaj bi si od življenje še želela. Verjetno bi bil spisek želja še daljši.
Sem samo človek!
Prosim, da se mojim željam ne smejite!
Sedaj ko sem prišla spisku na konec, sem si zaželela košarico rdečih jagod in da bi bil jutri lep sončen dan in sijal tudi za vas.
Tatjana