V Sloveniji se letno pomori okoli 25 milijonov živali – prebivalcev Slovenije – in to okoli 100.000 prebivalcev gozdov in polj ter okoli 25 milijonov zasužnjenih živih bitij na množičnih farmah, poleg tega pa na leto mučijo v poskusnih laboratorih še okoli 15.000 prebivalcev Slovenije, večino od teh tudi ubijejo. V zadnjih 5. letih je bilo pri nas pomorjenih več kot 100 milijonov živali. Čeprav ustava ne dovoljuje mučenja živali, je to vsakodnevni pojav.

Farme, laboratoriji, gozdovi, prevozi so pekel za živali. Čeprav se gospodarska dejavnost po ustavi ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, pa se v Sloveniji bohoti množična živinoreja, ki na veliko onesnažuje okolje, proizvaja hrano, ki je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, in povzroča nepredstavljivo trpljenje milijonom živih bitij. Škodljiva hrana, onesneževanje okolja in trpljenje živali – vse to je očitno v javnem interesu, sicer bi država že zdavnaj prepovedala množično živinorejo, lov oz. poskuse na živalih. Živimo v državi, kjer vladajo pomori, trpljenje in mučenje živih bitij. Ali živimo v državi, ki spada na smetišče zgodovine?


V Sloveniji se vodi prava vojna proti živalim, vojna proti milijonom nedolžnih živih bitij. Glavni vojskovodja je država, ki kot pravna država dopušča množično pobijanje živali tako v gozdovih in klavnicah kot v poskusnih laboratorijih oz. dopušča masovno jemanje življenj nedolžnim živim bitjem. Ali je bistvo pravne države ubijanje in mučenje živih bitij? Vendar pa država ni sama, ima svoje pomočnike, npr. lovce, mesarje, znanstvenike in druge. Posebno vlogo v tej vojni oz. pri tej moriji živali pa ima katoliška cerkev.

V Sloveniji ima, kot je to značilno za zahodni svet, prevladujoč vpliv cerkvena ideologija, predvsem katoliška. Cerkev je ves čas preganjala tiste, ki niso jedli mesa. Že v 6. stoletju našega štetja je vegetarijance celo izobčila (papež Janez III.), torej jih izključila iz družbe. Svoje anateme ni preklicala in so zato vegetarijanci v Sloveniji še danes prekleti. Po katoliškem nauku pa izobčenje pomeni, da je izobčenec zapisan večnemu prekletstvu, je zaničevan, izgubil je pravice, včasih je anatema pomenila isto kot neposredna smrtna obsodba. Če je v Sloveniji npr. 100.000 vegetarijancev, so po katoliškem nauku vsi ti prekleti in jim je namenjeno večno trpljenje v peklu, v tem življenju pa zaničevanje in izključenost iz družbe. Če je npr. predsednik republike ali vlade vegetarijanec, ali je tudi njega katoliška cerkev preklela in mu namenila večno trpljenje v peklu?

Katoliška ideologija ima v glavnem podporo v krvavi stari zavezi

Skozi zgodovino je ta ideologija bolj ali manj usmerjala družbene tokove, večinoma ali vsaj velikokrat tudi z nasiljem ali celo pomori. Z izobčenjem vegetarijancev pa je cerkev vplivala tudi na prehrano. Ker je izobčila tiste, ki so jedli nemesno hrano, je s tem v bistvu izobčila tudi nemesno hrano kot edino hrano. Z analizo cerkvene doktrine pridemo do rezultata: cerkev je nemesno hrano preklela in jo poslala v pekel. Ker po nauku cerkve tisti, ki so izobčeni, ne morejo priti v nebesa, je jasno, da tisti, ki ne jedo mesa, ne morejo priti v nebesa. Ali drugače: če nekdo izpolnjuje vse pogoje, da pride v nebesa, ne uživa pa mesa, ker je vegetarijanec, ne more priti v nebesa. Torej: po katoliškem nauku je v bistvu uživanje mesa nujno, da se pride v nebesa, meso je nujno za odrešenje ljudi. Če človek ne uživa mesa, predvsem iz etičnih razlogov, ne more priti v nebesa, zanj je predvideno večno trpljenje in pekel. Če zaradi vegetarijanca ne trpijo živali, ker ne uživa mesa, pa mora ta v zameno trpeti v peklu, pa tudi že v tostranskem življenju, saj je po katoliškem nauku drugorazredni človek. Po nauku katoliške cerkve mora očitno nekdo trpeti: ali človek ali žival. Nebes brez mesa praviloma ni.

Kot že navedeno, je cerkev očitno vplivala tudi na prehrano ljudi. Če človek ne uživa mesa, ne pride v nebesa, pravi. In to je povzela tudi država, ki še danes v bistvu bolj ali manj trdi, da človek potrebuje meso. To dokazuje tudi z raznimi znanstvenimi raziskavami, ki so jih naredili, gledano vsaj statistično, saj so v večini, pripadniki cerkve, pripadniki tiste organizacije, kjer je neuživanje mesa v smislu vegetarijanstva na črni listi. Ali so lahko raziskave teh, ki so tako ali drugače indoktrinirani s cerkvenim naukom o izobčenju vegetanjancev, objektivne?

Kot cerkvena ideologija izgublja na moči in postaja vedno manj verodostojna, tako se spoznanja o mesu spreminjajo. Kljub cerkveni temi se namreč pojavlja vedno več svetlobe in s tem znanstvenih raziskav, ki jasno dokazujejo, da so vegetarijanci bolj zdravi in da živijo dlje kot mesojedci. Torej, če bi rekli po cerkveno: meso ni nujno za odrešitev človeka (duše) oz. zdravje, nasprotno, uživanje mesa vodi v bolezen in s tem v »pekel«. Tudi za otroke je jasno, da ni potrebno, da bi jedli meso, kot to trdi država, da bi bili zdravi in se pravilno razvijali. Mnogi otroci nikoli niso jedli mesa in se kljub temu razvijajo normalno. Njihova življenjska prognoza je bistveno boljša od tistih, ki so že od malega uživali meso. Kajti uživanje mesa je bolj ali manj uživanje zasnov bolezni, saj je meso rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni.

Povezanost cerkvene ideologije in državne medicinske doktrine glede uživanja mesa je očitna. Če človek ne uživa mesa, slej ali prej zboli in ne pride v nebesa, znajde se v peklu, kjer bo večno trpel peklenske muke, če bi se izrazili v enotnem besednjaku, torej cerkveno-državnem. Država je po ustavi ločena od cerkve. Zato je zadnji čas, da se od cerkve loči tudi na področju prehrane, kar bi sicer morala storiti že zdavnaj. Da se loči od cerkvene doktrine, da je meso potrebno za odrešenje in da posledično uradno prizna, da meso ni potrebno za življenje ljudi, tudi otrok, in da se lahko vse potrebne snovi dobijo iz vegetarijanske hrane. Znanstvena spoznanja in konkretne izkušnje vegetarijancev oz. vegancev so dokaz, da je, gledano simbolno, doktrina o uživanju mesa, napačna. Za zdravo življenje oz. za nebesa meso ni potrebno, je celo škodljivo, če se izrazimo v skupnem besednjaku.

Katoliška cerkev in lov – to je bila vedno zlovešča zveza

Katoliška cerkev vsako leto prireja Hubertove maše in blagoslavija lovce, njihovo orožje in lovski plen – ubite živali. Nerazumljivo je, kako lahko neka organizacija, ki na veliko pridiga Ne ubijaj, blagoslavija pobite živali in tisto, s čimer so bile živali pobite – orožje, predvsem pa morilce živali. Nerazumljivo je, kako lahko katoliška cerkev, ki uči Ne ubijaj, sodeluje pri pravem pomoru živali v gozdovih. Namesto da bi se cerkev jasno zoperstavila masakru nad živimi bitji in sledila Hubertu, ki je po doživetju s srnjakom, takrat je namreč, po legendi, Kristus preko tega srnjaka Huberta vprašal, zakaj ga lovi, prenehal biti lovec, doprinaša s svojimi lovskimi mašami k neizmernemu trpljenju in mučenju živali. Namesto da bi katoliška cerkev svojim vernikom zapovedala prepoved lova in tako ravnala po zapovedi Ne ubijaj, raje s svojim naukom povzroča v naravi potoke krvi. Ali so hektolitri krvi in trpljenje nedolžnih živali varstvo narave ali v dobro ljudi? Varovanje narave z ubijanjem? Ubijanje in trpljenje živih bitij v dobro človeštva? Kdor ubije vola, je kakor da bi ubil človeka, piše v Bibliji. Torej če se ubije žival, je tako, kot da se ubije človeka. In uboj človeka je smrtni greh! Sicer pa katoliška cerkev ne blagoslavlja samo orožja za ubijanje živali, temveč tudi orožje za ubijanje ljudi. Od uboja živali do uboja ljudi ni daleč, znana je cerkvena podpora raznim vojnam. Kdaj bo katoliška cerkev odrekla podporo lovu?

Kdaj bo katoliška cerkev odrekla podporo tudi poskusom na živalih, zločinu nad zločini? Dr. Walter Schmidt iz Združenja zdravnikov proti poskusom na živalih piše: »V najbolj temačnem srednjem veku niso počenjali na ljudeh takšnih grozovitosti, kot jih danes počenjajo na živalih širom po svetu, noben eksperimentator ne more teh filmsko podprtih zločinov zanikati.«
Navedena izjava dr. Schmidta pove vse. Kdaj bo katoliška cerkev odrekla podporu grozljivemu mučenju živih bitij?

Kako je sploh prišlo do takšnega, živalim sovražnega nauka?

Neizpodbitno je, da je duhovniška kasta že pred nekaj tisoč leti podtaknila preroku Mojzesu, da je ukazal žrtvovanje živali. Stara zaveza, ki v katoliški cerkvi še danes velja kot obvezujoča božja beseda, je polna grozljivih ritualov ubijanja živali, pri čemer kri volov, jagnjet, bikov in golobov brizga kar tako – in Bog naj bi bil te živalske pokole zapovedal. Mnogi cerkveni učitelji, med njimi tudi sveti Tomaž Akvinski (1225–1274), so nekaj tisoč let pozneje živalim odrekli dušo. Potem je Descartes (1596–1650), filozof in jezuitski učenec, sprejel to mnenje ter živali določil za »stvari«. Vse je ostalo del katoliškega katekizma in tragedija ubijanja in mučenja živali, množična živinoreja ter živalski kanibalizem je šla svojo pot. Največji cerkveni prazniki so sočasno največji prazniki klanja. Na vesti cerkve leži stotine milijard živali, ki so bile pobite zaradi živalim sovražnega cerkvenega nauka.

Po katekizmu katoliške cerkve so živali od Boga ustvarjena bitja. Kdaj bo cerkev to dojela in začela uresničevati zapoved Ne ubijaj tudi v odnosu do živali? Kdaj bo dojela besede velikega preroka Izaije, preko njega pa je govoril Bog, vsaj cerkev tako zatrjuje, da kdor ubije vola, je kakor da bi ubil človeka. Kdaj bo priznala, da je bil Jezus vegetarijanec? Kdaj bo podarila živalim življenje, kajti živali imajo, ker jih je ustvaril Bog, isti dih kot ljudje? Ko je prišel na Zemljo Jezus iz Nazareta, so ga sprejele živali, ljudje ne. Kdaj bo živali sprejela tudi katoliška cerkev oz. druge cerkve, ki temeljijo na Bibliji? Sprememba nauka in ravnanja glede odnosa do živali bi bila za zaščito živali zelo pomembna. In ne samo za živali, tudi za ljudi, kajti uživanje mesa vodi ljudi v vedno hujše bolezni, družbo pa v propad. Kdaj bo torej cerkev živalim vrnila dušo in jim podarila življenje?

Vlado Began
Varuh pravic živali pri
Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice

»Krščanska vest se ne more zadovoljiti z neizvajanjem pete zapovedi do klavnih živali. Kdor si je enkrat ogledal klavnico, je običajno šokiran in navdan z odporom.
Skoraj vsak je mnenja, da je brutalno klanje živali, ki so jih najprej zredili in spitali, da bi jih končno požrli, sramotno za sedanje človeštvo in posebej za krščanstvo.«
Günther Weitzel, nemški kemik

»Krščanska morala je svoje predpise v celoti omejila na ljudi, ves živalski svet je pustila brezpraven. Samo poglejmo, kako krščanska drhal ravna z živalmi, popolnoma nesmiselno in smejé jih pobija ali pohabi, muči. Ostarele konje do kraja izkorišča, da bi iztisnila zadnji mozeg iz njihovih starih kosti, dokler ne podležejo pod njihovimi udarci. Resnično bi lahko rekli: Ljudje so zemeljski hudiči in živali njihove trpeče duše.«
(Arthur Schopenhauer, nemški filozof)