V Vatikanu so danes predstavili prvo encikliko papeža Benedikta XVI. V dokumentu z naslovom Deus est caritas (Bog je ljubezen) želi papež prikazati bogastvo krščanskega pojmovanja ljubezni, ki je sestavljena iz različnih med seboj prepletenih razsežnosti, vse pa odsevajo ljubezen, s katero je Bog ustvaril svet in človeka. Enciklika je sestavljena iz dveh delov. Prvi govori o eni ljubezni, ki je ustvarila stvarstvo in odrešuje človeka, drugi pa o uresničevanju zapovedi ljubezni do bližnjega.


Beseda ljubezen je večpomenska, v prvem delu težko pričakovane 71 strani dolge enciklike pojasnjuje sveti oče. Grška kultura je razločevala med erosom (telesno ljubeznijo) in agapejem (duhovno razsežnostjo), v krščanstvu pa sta eros in agape neločljivo povezana in šele skupaj predstavljata bistvo resnične ljubezni.

Ker krščanstvo pozna enega in edinega Boga, tudi človek živi v monogamnem odnosu, saj je Božja ljubezen merilo za človeško. Ker nas je Bog prvi vzljubil, mu lahko tudi mi odgovoriti z ljubeznijo. Človeška ljubezen pa je vedno nepopolna in nedokončana. Odnos med Bogom in človekom je zgodba ljubezni, kjer človekova in Božja volja vedno bolj postajata eno. Človek more ljubiti bližnjega zato, ker oba ljubi Bog. Ljubezen med ljudmi pa je mogoča samo iz osebnega srečanja z Gospodom. Kdor se z njim ne sreča, vseeno lahko živi korektno - toda brez ljubezni, v danes objavljenem dokumentu, katerega prevod so poslali s Slovenske škofovske konference (SŠK), še piše Benedikt XVI.

V drugem delu enciklike papež govori o uresničevanju zapovedi ljubezni do bližnjega in poudarja, da v Bogu utemeljena ljubezen do sočloveka zavezuje vsakega vernika in celotno Cerkev. Naloga politike je, da zagotavlja pravičen družbeni red, pri čemer ne gre zgolj za tehniko vzpostavljanja javnega reda, pač pa za pravičnost. Na vprašanji, kaj je pravičnost in kako jo udejanjiti, odgovor daje razum, ki pa mora biti očiščen vsakega samoljubja in lastnih interesov. V tej točki se politika in vera srečata, kajti vera presega razum in ga lahko tudi očisti vseh zaslepljenosti.

Cerkev nikakor ne želi prevzeti oblasti državi, želi pa ji pomagati, da bo prepoznala, kaj je prav, in bo to tudi uresničevala, je zapisano v dokumentu. Služenje bližnjim najde svoje mesto tudi v najpravičnejši družbi, današnji človek pa ne potrebuje birokratske države, temveč tako, ki bo v skladu z načeli subsidiarnosti podprla pobude, ki se zavzemajo za malega človeka, v svoji prvi encikliki še poudarja vrhovni poglavar Cerkve.Imperativ ljubezni do bližnjega je položen v človekovo naravo in se je ohranjal s pomočjo krščanskega izročila, piše v dokumentu. Za krščansko služenje je značilno, da mora imeti tisti, ki se daje na razpolago za služenje bližnjemu, ustrezne strokovne pristojnosti in plemenito srce. Poleg tega dobrodelnost ni nikoli politično ali ideološko motivirana, izkazovanje ljubezni do bližnjega pa ni nikoli sredstvo za spreobračanje drugače mislečih.

Enciklika, ki jo je papež spisal lani poleti, bi morala biti po prvih načrtih objavljena že 8. decembra lani, a se je objava zavlekla, predvsem zaradi težav s prevodom. Dokument naj bi izdali v katoliškem časniku Famiglia Cristiana v približno milijon izvodih. Enciklika je dokument v obliki pisma, ki ga papež pošlje škofom po svetu in je namenjen vsej Cerkvi. Prva enciklika vsakega papeža je po mnenju poznavalcev Vatikana zelo pomembna, saj nakazuje smernice njegovega pontifikata. Predhodnik Benedikta XVI., lani preminuli papež Janez Pavel II., je v 27-letnem pontifikatu objavil 14 enciklik.
www.dnevnik.si