Slovenija potrebuje strategijo za varovanje okolja, svojih naravnih lepot
Čezmerno obremenjevanje okolja povzroča spremembe in ruši naravno ravnovesje - Z uresničevanjem strategije trajnostnega razvoja Slovenija lahko postane vodilna v Evropi

Pogoste naravne nesreče v zadnjem desetletju, ki so posledica porušenega ravnovesja v okolju, so vzpodbudile razmišljanje, da narave ni mogoče več urejati le s tehničnimi posegi, zato so se v svetu in sedaj tudi v Sloveniji uveljavile sonaravne oblike varovanja in sanacije okolja. Velik poudarek je na preventivnem odnosu do okolja in na vlogi geografske stroke.

"V Evropi postajajo naravni sistemi osnova za varovanje in čiščenje okolja. Da ne bomo ponovili napake z nekritičnim prenašanjem tujih znanj v slovenski prostor, je sedaj priložnost, da sami razvijemo znanja, uporabna v specifičnih slovenskih okoliščinah, tega nam Evropa ne more dati. S tem bi zagotovili tudi razvojno prednost Slovenije, ki bi z uresničevanjem strategije trajnostnega razvoja postala vodilna v Evropi pri razvoju sonaravnega varovanja in sanaciji okolja. Eden možnih načinov reševanja so ekoremediacijske metode, ki bi jih lahko strnili v geslo: z naravo do čistega okolja, pri čemer sta pomembna poznavanje in razumevanje narave," je v uvodu razložila prof. dr. Ana Vovk Korže, ki je na Pedagoški fakulteti v Mariboru kot prodekanka zadolžena za prenos znanstvenih izsledkov v izobraževanje.

"Bogato rastlinje ne koristi le vodi, ampak tudi živim bitjem, ki imajo tod svoj habitat. Celostno spoznavanje voda, njihovih lastnosti in funkcij, je pomembno za razumevanje vloge vode v pokrajini. Izobraževanje je ključnega pomena za družbo prihodnosti, saj so zahtevani vedno bolj specifični načini razmišljanja in razumevanja delovanja narave. V geografiji se trudimo, da bi vsaj del pouka potekal v naravi, kjer si učenci in dijaki izpopolnjujejo svoje znanje o procesih in delovanju naravnih in kulturnih ekosistemov. Z ekoremediacijami se ustvarja idealno učno okolje za spremljanje naravnih procesov v okolju. Namen funkcijskega razumevanja ekosistemov je tudi vzgojni, saj šele razumevanje delovanja narave omogoča njeno varovanje. Šele z vzgojo pa pride v zavest potreba po spoštljivem ravnanju z okoljem, potreba po poznavanju in upoštevanju funkcij v naravnih sistemih. Ekoremediacije so biotehnološke metode, ki za zaščito in sanacijo okolja uporabljajo naravne in sonaravne procese in sisteme, " razlaga prof. dr. Ana Vovk Korže.

Za trajni in naravni razvoj pokrajine

"Danes se takšno tradicionalno razmišljanje še vedno zavrača, saj gospodarski sistemi dolgoročno niso socialno in okoljsko uravnovešeni. Prav zato je velik poudarek na sonaravnem razvoju, ki upošteva naravne omejitve pokrajine in istočasno omogoča trajen razvoj", je povedal prof. dr. Danijel Vrhovšek, inovator na področju ekoremediacij.

Narava oziroma ekosistemi so v milijonih let razvili izjemne obrambne in samočistilne sposobnosti, s katerimi se ščitijo pred nenadnimi ali premočnimi vplivi ter odpravljajo njihove škodljive posledice. Posnemanje naravnih procesov za obnovo degradiranega okolja in zaščite naravnega okolja je znano, pravi prof. dr. Ana Vovk Korže: "To potrebujejo vsi, ne samo študenti v sklopu študijskih programov, torej vsi, ki so na najrazličnejše načine vključeni v varovanja okolja. Poznavanje delovanja narave omogoča zadrževanje vode, kar pozitivno vpliva na stabilnost količin podzemne vode in hidrološko obogatitev habitatov, posledično se poveča biotska pestrost in s tem količina biomase. Z znanjem o naravnih procesih, na čemer temeljijo ekoremediacije, je možno varčevati z energijo in celo z energijo iz obnovljivih virov pridobivati, kar je za Slovenijo, ki ima premalo električne energije lahko dodatni vir v prihodnosti. Z ekoremediacijami je možno tudi zadrževanje vode, njena večnamenska raba, zmanjševanje onesnaženosti prsti, rastlin, vode in s tem obnavljanje in ustvarjanje stabilnejših ekosistemov z večjo biološko raznovrstnostjo. Prednost uporabe naravnih metod je tudi ta, da jih zlasti starejši ljudje že poznajo, saj so jih že uporabljali. Zadrževali so vodo v kalih za napajanje živine, vzdrževali so mejnice med parcelami in so bregove potokov oblagali z vrbovimi vejami, da jih visoka voda ni odnesla."

Za čistejšo naravo in manj poplav

Že uveljavljeni sonaravni postopki so ureditev rastlinskih čistilnih naprav, sonaravne sanacije deponij, puščanje obrežnih vegetacijskih pasov, urejanje in uporaba stranskih rečnih rokavov, umetna močvirja, protihrupne in protiprašne zaščite, čiščenje tal, čiščenje pitne vode, čiščenje nevarnih odpadnih voda in ponovno oživljanje vodotokov. Prof. dr. Vrhovšek uporablja navedene postopke v praksi na številnih območjih v Sloveniji, kjer se je pokazala potreba po uvedbi sonaravnega varovanja okolja: "Z zadrževanjem vode na kmetijskih površinah zmanjšamo potrebo po umetnem namakanju. Ali drug primer, ohranjamo mokrišča na vlažnih območjih in tam vzdržujemo ekološko ravnovesje, povečujemo samočistilno sposobnost okolja in zmanjšujemo možnost poplav."

Prof. dr. Ana Vovk Korže poudarja, da nas geografska in kulturno pokrajinska raznolikost Slovenije in razmeroma visoka stopnja ohranjenosti narave kar silita k uporabi takšnih postopkov na celotnem območju države.

"Specifična značilnost Slovenije so tudi velike regionalne razvojne razlike, povezane s prevladujočimi dejavnostmi. Območja vzhodne Slovenije, kjer prevladuje kmetijstvo, imajo pretirano onesnaženo podtalnico. Nujno je, da z naravi prijaznimi postopki ublažimo te neugodne posledice. Opažamo, da se okoljski problemi pojavljajo povsod po svetu zaradi pretiranih pritiskov in vplivov posameznih dejavnosti na okolje, predvsem zaradi kopičenja pesticidov in težkih kovin v tleh, padanja nivoja podtalnice, ogroženi so habitati in kopičijo se industrijski odpadki. V zadnjem desetletju je vse bolj aktualen problem zasoljevanja prsti. Zgolj s tehničnimi posegi ni mogoče dolgoročno varovati okolja in sanirati že degradiranih območij."
Urška Šprogar
www.vecer.si