Piše: Mojca Langerholc Žgeč, univ. dipl. ekon.

Varstvo okolja se začne v oddelku računovodstva

Prepoznavanje in zajemanje okoljskih stroškov postaja vse bolj pomembno in zanimivo za podjetja ne le z vidika zmanjšanega vpliva na okolje, pač pa predvsem zaradi zmanjševanja stroškov. Ker vsaka sprememba v proizvodnji ali načinu dela zahteva investicijo, bodisi v obliki finančnih sredstev, časa ali kadrov, je pomembno, da podjetje pred odločitvijo za poseg razpolaga s kvalitetnimi podatki tako o količinah porabljene vode, nastalih odpadkih ali izpustih v zrak, kakor tudi o stroških, ki so povezani s čiščenjem odpadnih voda, odvozu in oskrbi odpadkov ali meritev izpustov v zrak. Ker zakonodaja ne predpisuje metodologije zajemanja teh podatkov, imajo podjetja možnost nakupa računalniških aplikacij ali pa razvoj svojega sistema zajemanja, hranjenja in interpretiranja zbranih podatkov. To pa zahteva sodelovanje vodstva podjetja, oddelka ali osebe za varstvo okolja ter oddelka računovodstva in knjigovodstva.

Uvod
Okolje opravlja nekaj ključnih ekonomskih funkcij, kot je zagotavljanje naravnih virov za proizvodnjo, odtoke za odpadke in druge emisije ter možnosti za sprostitev in višjo kvaliteto življenja. Vprašanje pa je, ali lahko narava na dolgi rok vzdrži pritiske ekonomskega razvoja ob zavedanju, da so viri omejeni. Zaradi tega ter tudi zaradi preprostega ekonomskega izračuna poslovanja podjetja je smiselno razmisliti o zmanjševanju stroškov, ki jih ima podjetje zaradi negativnega vpliva na okolje. Podatke o njih je možno dobiti v oddelku računovodstva, ali ne?!

Prave in pravočasne informacije
Dejstvo je, da so prave in pravočasne informacije, na podlagi katerih lahko sprejmemo dobre odločitve, pomembne. Podjetja so v poplavi podatkov velikokrat v zadregi, kateri podatki predstavljajo zanje tudi prave informacije. V večini primerov vodstvo podjetja brez težav postreže s podatki o stroških dela, materiala in surovin, zavarovanj in podobnem. Ko pa preidemo na področje varstva okolja, je razpoložljivost podatkov o tem, koliko vode porabi določen del proizvodnje ali koliko energije porabi podjetje za razsvetljavo poslovnih prostorov, skopa in omejena. Velikokrat podatki o porabi in stroških sicer obstajajo, vendar niso zbrani na enem mestu. Podjetja, ki posedujejo ISO14001, so morala prepoznati okoljske vplive podjetja in so bila pri tem nemalokrat presenečena, da predstavljajo stroški ogrevanja znaten delež stroškov podjetja ter da podjetje porabi pretirane količine vode …nekaj mora biti narobe. Torej imajo podjetja na podlagi začetnega okoljskega pregleda v roki prave informacije, na podlagi katerih lahko sprejmejo odločitve za spremembe poslovanja in morebitne večje investicije.

Spremljanje podatkov o okoljskih stroških
Stroški so cenovno izraženi potroški proizvodnih virov. Ko govorimo o okoljskih stroških, so proizvodni viri vsi mediji okolja (surovine, energenti, voda, zrak …). Okoljski stroški nastajajo v vsakem podjetju, v vsakem poslovnem procesu in kot posledica izdelave vsakega izdelka. Za prepoznavanje okoljskih stroškov je torej potrebno upoštevati celoten življenjski cikel proizvoda

Za ohranjanje kakovosti okolja je potrebno ločiti naslednje kategorije stroškov (Vuk, povzeto po Miklavič 2003, 32):
o stroški kontrole in preprečevanja obremenjevanja okolja,
o neposredno izmerljivi ekonomski stroški škode kot posledica obremenjevanja okolja,
o neposredni stroški, katerih cene ni mogoče izmeriti v denarju,
o neizmerljivi stroški, kot je cena trpljenja zaradi obremenjevanja okolja in
o drugi neizmerljivi posredni stroški.

Kategorije stroškov, ki jih lahko upoštevamo pri zajemu podatkov, so lahko (Mihelčič, povzeto po Miklavič 2003, 32): stroški okolju prijaznega materiala, embalaže; stroški storitev ravnanja z okoljem; najemnine naprav za varovanje okolja; stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem sredstev za varovanje okolja; zavarovanje tveganj onesnaževanja; stroški zagotavljanja skladnosti z zakonodajo; stroški neučinkovite rabe energije, naravnih virov in materiala; stroški sanacije okolja; stroški odstranjevanja odpadkov; stroški odlaganja odpadkov; stroški izobraževanja za ravnanje z okoljem; stroški dela zaposlenih v oddelku za okolje; izdatki za varstvo okolja; rezervacije za stroške obnavljanja naravnih bogastev; stroški svetovanja na področju okolja; denarne kazni za kršenje zakonskih predpisov na področju varovanja okolja; odškodnine za škode na okolju. Okoljske stroške zajemamo in vodimo ločeno s pomočjo ekološkega knjigovodstva.

Oblikovanje sistema za zajem podatkov o okoljskih stroških
V Sloveniji ne poznamo zakonsko določene in standardizirane oblike za zajem okoljskih stroškov, tako kot poznamo finančne izkaze, kot sta bilanca stanja in bilanca uspeha podjetja. Vodenje ekološkega knjigovodstva je predvideval star Zakon o varstvu okolja, vendar izvedbeni akt, ki bi določal metodologijo okoljskega knjigovodstva, ni bil sprejet. Novi Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 22/04) tega eksplicitno ne predvideva (le znotraj sistema EMAS).

V "klasični" bilanci stanja in bilanci uspeha so okoljski stroški vsekakor zajeti, vendar skriti in nam kot takšni ne koristijo pri sprejemanju odločitev za uvajanje aktivnosti obvladovanja in zmanjševanja le-teh. Ne glede na odsotnost predpisov lahko podjetje kupi že izdelano računalniško aplikacijo ali pa si samo oblikuje sistem, s pomočjo katerega bo zajemalo, spremljalo in interpretiralo podatke o tistih okoljskih stroških, ki so za podjetje zanimivi, obvladljivi ter na zmanjševanje katerih lahko vpliva. To pa zahteva sodelovanje vodstva podjetja, oddelka ali osebe za varstvo okolja in oddelka računovodstva ter knjigovodstva.

Predpogoj za vzpostavitev učinkovitega in predvsem uporabnega sistema je začetni pregled stroškov in prihodkov, ki nastajajo v podjetju zaradi negativnega in tudi pozitivnega vpliva na okolje. Podjetje, ki uporablja sistem za zajem okoljskih stroškov, lahko konec leta pripravi bilanco stanja in bilanco uspeha za področje okolja, na podlagi katerih sprejme odločitve o prihodnjih investicijah v varstvo okolja.

Zaključek
Na podlagi zbranih podatkov o okoljskih kategorijah podjetje pridobi dobre podatke o vplivu na okolje, tako o količinah odpadkov, odpadne vode in porabljene energije kakor tudi o stroških, ki jih ima podjetje v povezavi z njimi. Na podlagi teh podatkov se lahko vodstvo podjetja odloči za sistem zajemanja ter spremljanja samo tistih kategorij, ki so za podjetje zanimivi ter lahko nanje vpliva. Prav tako lahko na podlagi zbranih podatkov sprejema boljše odločitve glede sprememb v poslovanju in investicijah v poslovni proces, zato lahko trdimo, da se varstvo okolja začne v oddelku računovodstva.

Seznam virov:
1. Miklavič, Jasna. 2003. Računovodske informacije za spremljanje vplivov delovanja podjetja na naravno okolje. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
2. Pregrad, Boris in Vojko Musil. 2000. PROIZVODI- tehnologija, kakovost in varstvo okolja. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
3. Uradni list RS, 22/04. Zakon o varstvu okolja. Pasiva: obveznosti do virov
1. Kapital za ekološke potrebe
1.1 Osnovni kapital
1.2 Rezerve
1.3 Dobiček iz varovanja okolja
1.4 Izguba iz varovanja okolja
2. Dolgoročne rezervacije
2.1 Rezervacije za ekološke potrebe
3. Dolgoročne obveznosti
3.1 Financiranje ekoloških potreb
4. Kratkoročne obveznosti
4.1 Financiranje ekoloških potreb, kratkoročne obveznosti iz poslovanja, kratkoročne finančne obveznosti, druge finančne obveznosti
5. Pasivne časovne razmejitve
5.1 Razmejitve za ekološke potrebe

Vir: EKOLIST - revija o okolju
http://www.ekolist.si/