Piše: Miha Jensterle

Človek je bitje, ki mu je dano sočutiti bolečino okolja, jokati zaradi sočloveka, obžalovati. A dano mu je tudi odpustiti, veseliti se z drugimi, strmeti od začudenja, zaznavati lepoto stvarjenja.

In dana nam je, vsem dojenčkom ob rojstvu, tudi svobodna volja, da gremo ‘po svoje’. Da skačemo čez namišljene in zapovedane plotove staršev. Da prerastemo lokalnost in da raziščemo skrivnost ‘sebe‘ oziroma pridemo ‘k sebi’; in postanemo celostna, človečna bitja, prosta urokov in strahu, ustvarjalna v sodelujočem sožitju z okoljem.

Pridemo ‘k sebi’?

Toda kdo sem jaz? Kdo sem in kako se obnašam, kadar sem ‘pri sebi’, celostno, nerazdvojeno bitje? Ko nimam ‘nasprotja’? In je svet jaz in jaz svet?


V letu 2006 želim vsem, celemu svetu, da poruši vse duhovne in materjalne plotove, premaga ekskluzivizem, pride ‘k sebi’ in se končno zjoče ob bolečini, ki jo v svoji ignoranci in aroganci ljudje povzročamo drug drugemu, planetu, samemu sebi. Kajti le solze spremenijo puščavo v rodovitno polje in topove stopijo v pluge…

A želim vam tudi dneve polne veselja, ustvarjalne svobode in lepote
www.ekorega.net