Uvedba evra v Sloveniji, ki je načrtovana z letom 2007, bo prinesla miselno telovadbo pri preračunavanju vrednosti v tolarjih in evrih, pa tudi znatno več rokovanja s kovanci. Razkorak med najmanjšim tolarskim in evrskim bankovcem je namreč velik: najmanjši tolarski je za 10 tolarjev, najmanjši evrski pa za pet evrov, kar znaša več kot bankovec za 1000 tolarjev. V denarnicah in žepih se nam tako s prihodnjim letom obeta veliko več kovancev kot doslej.

"Banka Slovenije ocenjuje, da je v Sloveniji uporaba tolarskih kovancev pri plačilih v gotovino premajhna in da bodo državljani soočeni z večjim obsegom uporabe evrokovancev. Njihova uporaba bo namreč pri vsakdanjih transakcijah, torej v trgovini na drobno, zaradi njihove višje nominalne vrednosti, neizogibna," sta povedala Andrej Novak in Brane Bertoncelj iz oddelka gotovinsko poslovanje v Banki Slovenije.

Tolarske kovance nizkih vrednosti ljudje radi označijo za 'drobiž', medtem ko to za apoene evrokovancev ne bo moglo veljati, saj predstavljajo znatno višje vrednosti kot tolarski. Kot so navedli v Banki Slovenije, so se v preteklosti prav zato, da se bodo državljani navadili na višje vrednosti kovancev, odločili za kovanje višjih vrednosti - deset, 20 in 50 tolarjev -, medtem ko so spomnili, da sta kovanca za 100 in 500 tolarjev priložnostna tečajna kovanca.

Slovenija se je s tem, kot so navedli v slovenski centralni banki, želela približati ciljnemu razmerju med bankovci in kovanci, ki velja v Evropi. "V Sloveniji so kovanci v zadnjih letih dosegali le okrog odstotek obsega gotovine v obtoku, v državah EU pa se ta delež giblje okrog 10 odstotkov," so pojasnili v Banki Slovenije in dodali, da se je delež kovancev v obtoku v letu 2005 zvišal.

Konec leta 2005 je bilo namreč v obtoku kovancev v vrednosti 3,4 milijarde tolarjev, bankovcev pa za 179,5 milijarde tolarjev. Delež kovancev v vrednosti gotovine v obtoku je tako znašal 1,9 odstotka. Konec leta 2004 se je količina kovancev v obtoku v primerjavi z letom 2003 povečala, in sicer za devet odstotkov, vrednost kovancev v obtoku pa se je zaradi povečanega obsega kovancev višjih vrednosti povečala za 50 odstotkov.

Ob uvedbi evra bo država po podatkih centralne banke dala v obtok približno 43 milijonov kosov bankovcev, težkih okoli 34 ton. Njihova skupna vrednost bo znašala približno 943 milijonov evrov. Skupna vrednost evrokovancev pa bo okoli 57 milijonov evrov, kar predstavlja 155 milijonov kosov, težkih okoli 716 ton.

Slovenija je sicer od leta 1992 do konca leta 2004 izdala in dala v obtok več kot 505 milijonov kosov tolarskih kovancev, kar vrednostno znaša skoraj 2,5 milijarde tolarjev. Kot so poudarili v Banki Slovenije, so poglavitne prednosti kovancev pred bankovci neomejena življenjska doba. Življenjska doba bankovcev je namreč omejena; bankovci nižjih apoenov imajo življenjsko dobo okrog dve leti, višji apoeni pa okrog štiri leta, razen bankovca za 10.000 tolarjev, ki ima teoretično življenjsko dobo šest let.

Kovanci so podobno kot v zahodnih evropskih državah omejeno zakonito plačilno sredstvo. To pomeni, da v dolžniško-upniških razmerjih za poravnavo s kovanci obstajajo omejitve. Upnik je dolžan sprejeti plačilo v kovancih v obsegu 50 kosov, s tem pa je zavarovan, da mu dolžnik s plačevanjem v velikih količinah kovancev ne bi povzročali nesorazmerno velikih operativnih stroškov. Medtem ko je sprejem kovancev, ki količinsko presegajo to omejitev, stvar odločitve upnika in njegove poslovne politike, Banka Slovenije kovance sprejema v neomejenih količinah.
www.dnevnik.si