Ljubljansko zavetišče za zapuščene živali na Gmajnicah je oktobra praznovalo tri leta, deluje pa pod okriljem Živalskega vrta Ljubljana. Letos so sprejeli skoraj 700 psov in več kot še enkrat toliko mačk. Prva naloga v letu 2006 je izgradnja čistilne naprave, saj fekalne in meteorne vode odtekajo kar na Ljubljansko barje, je pojasnil vodja zavetišča Milan Hrovatin in dodal, da so hvaležni vsem, ki podarijo hrano in drugače pomagajo zavetišču.

Mestna občina Ljubljana (MOL) je kot prva lokalna skupnost ustanovila lastno zavetišče za živali, tako kot to zahteva zakon. Zdaj so za zavetiščem, v katerem delajo štirje oskrbniki in veterinar, že tri uspešna leta, meni Hrovatin. Zavetišče s prostorom za 80 psov in prav toliko mačk zadošča za potrebe MOL. Povečati bi morali le zmogljivosti za mačke, saj jih je vedno več. Hrovatin to pripisuje osveščenosti ljudi, ki ujamejo več mačk in jih pripeljejo v zavetišče, da bi jim poiskali nove lastnike.

Letos so v zavetišče sprejeli 686 psov (lani 761) in 1518 mačk (lani 1124). Prav zaradi precejšnjega porasta mačk, ki najdejo začasen dom v zavetišču, želijo razširiti karanteno za mačke in povečati prostor, kjer bodo čakale na nove lastnike. Po Hrovatinovih besedah je pasja karantena na neprimernem mestu in bi jo bilo dobro preseliti. Tako bi pridobili nekaj dodatnega prostora za mačke, vendar bo morala ta investicija še počakati.

Prva naloga v letu 2006 je izgradnja čistilne naprave, saj so doslej fekalne vode skupaj z meteornimi odtekale kar v kanale in na Ljubljansko barje, kar je nedopustno, je opozoril Hrovatin. V poslovnem načrtu za leto 2006 so predvideli 97,2 milijona tolarjev proračunskih sredstev, od tega 25 milijonov tolarjev za investicije. Poleg izgradnje lastne kanalizacije in čistilne naprave je Hrovatin omenil še postavitev nadstreškov nad odprtim delom pasjih kletk. Pojasnil pa je tudi, da bo to prva investicija od leta 2003. Zadnji dve leti namreč za investicije predvidenih sredstev niso porabili.

Projekta čistilne naprave se bodo lotili skupaj z ministrstvom za notranje zadeve. Na sosednjo parcelo se bo namreč v letu 2006 priselila policijska pasja šola iz Podutika, ki bo prav tako potrebovala čistilno napravo. Po besedah direktorice ljubljanskega živalskega vrta Zdenke Barbare Ban Fischinger naj bi sofinancirali čistilno napravo, ki jo bosta uporabljala tako zavetišče kot pasja šola.

Poleg proračunskih sredstev v zavetišču razpolagajo še z donacijami, za kar se vodja zavetišča donatorjem iskreno zahvaljuje. Letos so tako za hrano porabili le tretjino predvidenih sredstev, saj so dobili ostalo hrano od številnih podjetij in posameznikov. Ti so letos darovali tudi 1,2 milijona tolarjev, ki ga bodo porabili za potrebe zavetišča, vendar ne za plače, je poudaril Hrovatin. Z darovanim denarjem so leta 2003 kupili šest inox kletk za mačjo karanteno. Leta 2004 so s proračunskimi sredstvi in donacijo kupili avto za potrebe zavetišča, letošnja sredstva pa bodo prenesli na leto 2006.

Zavetišče je namenjeno začasni namestitvi zapuščenih psov in mačk s področja MOL. Najpomembnejši cilj je oddati čim več zapuščenih živali v roke primernim in skrbnim novim lastnikom. Živali ob prihodu v zavetišče pregledajo, po potrebi zdravijo, odrasle pa sterilizirajo oziroma kastrirajo. Hrovatin je pojasnil, da so pri oddaji zelo uspešni. Evtanazirajo od osem do devet odstotkov psov, ki so bolni ali poškodovani. Pri mačkah je poškodb in bolezni več, zato je odstotek evtanaziranih živali nekoliko večji. Živali pa v zavetišču počakajo tudi več kot 30 z zakonom predpisanih dni.

Obiskovalcev v zavetišču nikoli ne manjka. Hrovatin je posebej zadovoljen z organiziranimi skupinami iz slovenskih osnovnih in srednjih šol, ki k njim prihajajo na naravoslovne dneve. Vsako dopoldne pa oskrbnikom v zavetišču pomagajo dijaki Srednje veterinarske šole iz Ljubljane. Februarja leto so organizirali tudi nočno dežurstvo, kar pomeni, da se lahko 24 ur na dan odzovejo na klice meščanov, ki so našli zapuščeno ali poškodovano žival.

V svoje delo pa "dobro uigrana ekipa" vključuje tudi prostovoljce, ki vsakodnevno prihajajo negovati pse in mačke, pravi Hrovatin. Veliko je rednih sprehajalcev psov in prav navezovanje stikov z ljudmi, tako imenovana socializacija psov, poveča možnost iskanja novih lastnikov zanje. Prostovoljci pa zavetišču pomagajo tudi z delom na terenu. Obiskujejo namreč posvojitelje in kontrolirajo, kako se oddanim živalim godi pri novih lastnikih.

Od leta 2004 zavetišče v sodelovanju z občani uspešno izvaja tudi akcijo sterilizacije in kastracije prostoživečih mačk. Občani si v zavetišču sposodijo kletko, ujamejo mačko, ki jo v zavetišču sterilizirajo oziroma kastrirajo ter nato vrnejo v okolje, kjer so jo ujeli. Akcijo financira MOL in na ta način poskuša regulirati populacijo prostoživečih mačk v mestu.
www.dnevnik.si