Iz Gore bleščeče
čez sanjske gozdove,
vetrc šumeče
v tople domove..

Čez poljane zorane,
s poljubi obdane,
da seme vznikne,
spomladi se zgane..

Čez zelene preproge
potuje s pogledom,
čez travnike, hoste..,
red v sožitju z neredom..

Poljublja plaže peščene
in modre valove,
doline zelene
in rajske vrtove,

da čaše brstijo
cvetov mnogocvetnih,
iz jablan dehtijo
v gajih stoletnih..

Korak mi zastane
in dih umiri,
v srce me zadane,
da kri zakipi...

Mi vetrc šepeče
in v mislih šumi,
me v prsih zapeče
mi duša gori..

Rojak za rojakom
ob meni bedi,
z ramo ob rami
se Zate bori..

Saj od začetka povesti,
čez konec milenija,
si edina v zavesti -
Domovina Slovenija!