Sem pesniška duša, s pisanjem zasidrana v osončju spletnih internetnih strani »Sončeve pozitivke«, časopisu za osebno in duhovno rast, zdravo življenje in skrb za naravo. Sem pesnica - samorastnica, prirasla k peresu podarjenih stihov sebi in vam.

Poezija, ki jo imate pred seboj, je krilato bitje, ki je vzletelo v nebo s krili, ki prižigajo utrinke omega po sončnih poteh, je potovanje svinčnika po zemljevidu duše, ki je padel v računalnik in se izpeva. Želim, da pesmi sprejmete z navdihom in da vam bodo prijetno doživetje. Prepustite se sproščeni igri besed, ki so klile in vzniknile kot rastlina iz zemlje in cvet iz rastline.

V mojih pesmih je življenjska sila, lepota, občutki radosti, svobode, ljubezni, skrivnosti in razodetja človekove majhnosti. Tišina in molk sta se razletela na koščke in pesmi so le delček cikličnega ritma vesolja duše, ki se doživlja kot kozmično bitje v objemu erosa, ki jo varuje, usmerja in izpolnjuje v dokončnem smislu bivanja: ustvarjalnosti. So zvok in arhetipi genov, ki jih hočejo čustva izraziti z besedami. Pesmi se mitično dotikajo neba in dna, ki je duši pribežališče za preseganje sebe v iskanju prvotnega. Misli in občutki se precejajo in selijo v besede, ki živijo same zase in dosegajo pomensko razsežnost v prvinskem svetu, kjer je v začetku vladala sama ljubezen. Skozi kaos sveta se občutenja ubesedijo in radoživo umestijo z ekstazo v prostor. Čustvo ustvari govorico simbolov v nestabilnem ravnovesju in razmerju besed, ki se želijo preseči, preskočiti in se naseliti v drugih pesmih. Pesmi selijo elemente svoje govorice v obilje ljubezni do narave, doživetij in osebne sreče.

Moja poezija je govorica barv v živi besedi, oko moje duše, pomladni dih srca, zenit ljubezni in odsev večnosti; pesnica je eksegeza Univerzuma na pesniškem turnirju z eno udeleženko – Animo mundi.

Pesniška zbirka »Sončevo oko« izžareva toplino, ljubezen in spušča svoje žarke k notranjosti, v čašo velikega cveta in hkrati motri človeka in življenje na Zemlji. Prisluhnite zvokom gonga na koncertnih pobočjih kozmosa in se podajte v razkošje podob iz življenja, posejanih in obžarjenih s svetlo besedno retoriko.

Prisrčno bi se rada zahvalila mag. Milici Trebše Štolfa za pomoč pri ureditvi zbirke.

Tatjana Malec

Dragi bralci.

Ko je pred leti Tatjana Malec poslala prvo pesem za objavo, sem jo prebral kar mimogrede in jo objavil. Nato so sledile nove pesmi. Začel sem jih bolj temeljito prebirati in od takrat naprej vsako pesem, ki pride izpod Tatjaninega peresa, pozorno preberem, tudi večkrat. Spoznal sem, da se v njenih verzih skriva toliko lepih misli, življenjskih izkušenj, modrosti, ljubezni in še veliko lepega. Njen slog pisanja je takšen, da ljubitelja poezije enostavno mora pritegniti. Pesnica piše o življenju. Njena poezija je tukaj in zdaj. Med nami in za nas. In prav vsaka pesem ima svoje sporočilo in zgodbo. V svojih pesmih se večkrat rada povrne v mladost. Zasledimo tudi kanček hrepenenja po neizpolnjenem. V svojih pesmih nam ponudi sebe.

Tatjana, hvala ti, ker si svoje veliko delo podelila z nami.

Igor Petek
glavni urednik časopisa "Sončeve pozitivke"